Register raka Republike Slovenije (RRRS) je izdal Poročilo Kliničnega registra kožnega melanoma za obdobje 2018−2022. Pričujoče poročilo je šesto poročilo, pripravljeno iz podatkov slovenskega Kliničnega registra kožnega Melanoma (KrMel). Vključuje podatke za bolnike, zbolele med leti 2018 in 2022. Po zgledu predhodnih poročil je na začetku predstavljeno populacijsko breme kožnega melanoma v Sloveniji ter primerjava z bremenom v drugih državah. Sledi opis lastnosti bolnikov, njihove bolezni ter preživetja. Kazalniki kakovosti obravnave so razdeljeni na kazalnike v diagnostiki ter kazalnike v zdravljenju. Na koncu poročila poročamo kazalnike, ki govorijo o skladnosti obravnave bolnikov s smernicami, ter 24 sestavljenih kazalnikov kakovosti obravnave.
Skladno s cilji Državnega programa obvladovanja raka 2017−2021 v Sloveniji vzpostavljamo klinične registre v okviru RRRS za rake dojke, prostate, debelega črevesa in danke, pljučnega raka ter za kožni melanom. Gre za pet najpogostejših rakov, ki v slovenski populaciji zavzemajo več kot polovico vseh rakov. Klinični registri naj bi sprotno spremljali kazalnike kakovosti v diagnostiki in zdravljenju pogostih rakov, kot so celotni čas obravnave bolnika od diagnoze do zdravljenja, skladnost obravnave z veljavnimi smernicami, število letnih obravnav pri posameznih izvajalcih, zapleti pri zdravljenju, preživetje itd. Ti podatki bi omogočali ugotavljanje ter odpravljanje sistemskih odklonov ali pa tudi preverjanje izpolnjevanja meril za predvidene mreže onkoloških centrov.
Na Onkološkem inštitutu Ljubljana smo tako leta 2018 v okviru Registra raka Republike Slovenije vzpostavili prvi nacionalni onkološki klinični register – Klinični register kožnega melanoma (KrMel). Prav pri kožnem melanomu se je namreč stroka prva poenotila glede nabora podatkov, ki jih je treba za spremljanje kakovosti obravnave beležiti, organizacijsko pa je vzpostavitev KrMel v Sloveniji olajšala tudi centralizirana obravnava bolnikov z napredovano obliko melanoma. Pravila in postopki registracije v KrMel ostajajo skladni s trenutno veljavnimi načeli populacijskega RRRS, kar omogoča neposreden prenos podatkov med obema registroma ter hkratno poročanje tako kazalnikov populacijskega bremena raka kot kazalnikov kakovosti obravnave bolnikov.
Kožni melanom kože sodi med rake, pri katerih incidenca v zadnjih desetletjih najbolj strmo narašča. V Sloveniji se je v zadnjih desetih letih groba incidenčna stopnja povečala za 3,7 % na leto, starostno standardizirana pa za 2 % (ni statistično značilno). Število novo zbolelih že presega mejo 600 oseb letno, s čimer zavzema maligni melanom kože šesto mesto med vsemi novo odkritimi raki.
Leta 2022 je za invazivnim kožnim melanomom zbolelo 888 prebivalcev Slovenije. Umrljivost se s časom ne spreminja. Povprečno za malignim melanomom kože umre okrog 130 ljudi na leto.
Do pred nekaj leti je zbolevalo približno 10 % več žensk kot moških, danes razlik med spoloma ni več opaziti. Danes med nami biva več kot 8.500 ljudi z diagnozo malignega melanoma kože (prevalenca).
Celotno poročilo je na voljo na povezavi TUKAJ in s klikom na spodnji prikaz.
