Breme raka v Sloveniji

Vsi podatki o bremenu raka so dosegljivi na www.slora.si, kjer se nahaja tudi podstran onKOvid, ki prikazuje vpliv epidemije COVID-19 na obravnavo raka v Sloveniji.

Osnovni podatki o raku v Sloveniji 2018

INCIDENCA (letno število novih primerov raka).
UMRLJIVOST (število umrlih zaradi raka na leto).
PREVALENCA (število živih oseb, ki so kadarkoli zboleli zaradi raka)

Ker se slovensko prebivalstvo stara, je samo zaradi čedalje večjega deleža starejših pričakovati, da se bo število novih primerov raka še večalo. Ocenjujemo, da je bilo leta 2021 že skoraj 17.170 novo zbolelih za rakom.

Leta 2018 je za rakom zbolelo skoraj 15.000 prebivalcev Slovenije (incidenca), skoraj 8.000 moških in več kot 7.000 žensk; umrlo jih je skoraj 6.500, približno 3.500 moških in malo manj kot 3.000 žensk (umrljivost). Med nami živi že več kot 110.000 ljudi, ki so kadarkoli zboleli zaradi ene od rakavih bolezni (prevalenca) (Slika 1).

Med posameznimi slovenskimi regijami ne opažamo bistvenih razlik v bremenu raka. Med vsemi, ki so leta 2018 zboleli za rakom, pa je bilo 64 % starejših od 65 let (Slika 2). 

  • V splošnem se groba incidenčna in umrljivostna stopnja raka večata. Med rojenimi leta 2018 bosta do svojega 75. leta starosti za rakom predvidoma zbolela eden od dveh moških in ena od treh žensk.
  • Groba incidenčna stopnja se je v zadnjih dvajsetih letih skoraj podvojila, v zadnjem desetletju se veča za 2,1 % povprečno letno (1,9 % pri moških in 2,5 % pri ženskah) (Slika 3). Groba umrljivostna stopnja se je pri moških v zadnjih 10-ih letih večala povprečno za 1,1 % letno, pri ženskah pa za 1,3 % (Slika 3).
  • Več kot polovica tega povečanja gre pripisati staranju prebivalstva, saj ima z daljšo življenjsko dobo tudi več ljudi možnost dočakati to bolezen. Starostno standardizirana, kumulativna incidenčna stopnja kaže, da se tveganje raka veča počasneje, pri moških se trend celo obrača navzdol (Slika 4). Spodbudno je tudi, da se umrljivost zaradi raka (če ne upoštevamo staranja) manjša, predvsem od sredine devetdesetih let, kar kaže na večjo uspešnost zdravljenja (Slika 4).

Najpogostejši raki 

  • Rak ni ena sama bolezen, temveč več sto različnih. Te lahko vzniknejo v vseh tkivih in organih človeškega organizma. Razlikujejo se po pogostosti, zdravljenju in izidu, imajo pa tudi različne bolj ali manj znane nevarnostne dejavnike.
  • Med petimi najpogostejšimi vrstami raka pri nas so kožni rak (brez melanoma), rak prostate, rak debelega črevesa in danke, rak dojke in pljučni rak. Teh pet rakov je leta 2018 obsegalo 61 % vseh novih primerov rakavih bolezni.
  • Najpogostejši raki so povezani z nezdravim življenjskim slogom (debelostjo, telesno neaktivnostjo), čezmernim sončenjem, nepravilno prehrano, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač. Ogroženost z njimi je treba zmanjšati z ukrepi primarne preventive.
  • Pri moških zavzemata kožni rak (brez melanoma) in rak prostate vsak petino vseh rakov, sledita jima pljučni rak ter rak debelega črevesa in danke (Slika 5). Pri ženskah pa četrtino vseh rakov zavzema kožni rak (brez melanoma), sledi rak dojke, ki predstavlja petino primerov, sledita pljučni rak ter rak debelega črevesa in danke (Slika 5).

Redki raki 

  • Poseben izziv državam so redke rakave bolezni (opredeljene kot tiste, ki jih je letno manj kot 6 novih primerov na 100.000 prebivalcev).
  • Skupaj so redki raki v Sloveniji predstavljali približno petino od vseh novo ugotovljenih primerov raka – letno je za njimi zbolelo okrog 3.000 bolnikov.
  • Za redke rake je značilno, da se v primerjavi s pogostejšimi večkrat pojavljajo pri otrocih in mladostnikih (Slika 6).
  • Kot pri vseh redkih boleznih so tudi pri redkih rakih težave podobne: pozno in težko jih diagnosticiramo, njihov nastanek in možnosti zdravljenja so slabo raziskani ali pa najustreznejše zdravljenje ni dostopno. Da bi uspešno obvladovali redke rake, je pomembno, da njihovo breme natančno spremljamo in da vse države sprejmejo smernice ter določijo referenčne centre za diagnostiko in zdravljenje teh bolnikov.

Preživetje

Petletno čisto preživetje moških bolnikov s katerokoli vrsto raka razen nemelanomskega kožnega, ki so zboleli v obdobju 2014–2018, je bilo že 57,3 %, pri ženskah pa 61 % (Slika 7a in 7b), in se s časom nekoliko izboljšuje.