Vsako leto 7. aprila obeležujemo svetovni dan zdravja, ki letos poteka pod geslom »Naš planet, naše zdravje«. Sredi pandemije covid-19, onesnaženega planeta, vse pogostejših bolezni, kot so rak, astma in srčne bolezni, Svetovna zdravstvena organizacija posebno pozornost posveča nujnim ukrepom, ki so potrebni za ohranjanje zdravja ljudi in planeta, ter spodbuja k ustvarjanju družbe, ki se osredotoča na zdravje in dobro počutje prebivalcev.
Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je več kot 13 milijonov smrti po vsem svetu vsako leto posledica okoljskih dejavnikov, ki se jim je mogoče izogniti. Med temi vzroki predstavlja onesnaženost zraka eno največjih okolijskih nevarnosti za zdravje. Dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku je povezana z naraščajočo obolevnostjo in umrljivostjo po vsem svetu. Najpomembnejši so učinki na srce in ožilje ter na dihala. Onesnaženost zraka zaradi fosilnih goriv pa prispeva tudi k porastu števila primerov rakavih obolenj.
Ob tem dnevu je minister za zdravje RS Janez Poklukar pozval k premisleku, kako lahko vsak od nas v različnih vlogah najbolje prispeva k skupnim prizadevanjem za izboljšanje kakovosti okolja in s tem našega zdravja. Poslanico ministra za zdravje ob Svetovnem dnevu zdravja si lahko ogledate tukaj.
Po podatkih Registra raka Republike Slovenije za rakom zboli letno preko 15.000 Slovencev. Kljub temu, da se ogroženost z rakom zmerno viša, je najvišja pri starejših; med vsemi rakavimi bolniki, zbolelimi leta 2018, je bilo 64 % starejših od 65 let. Najpogostejši raki pri nas (kože, prostate, pljuč, dojke ter debelega črevesa in danke) so leta 2018 predstavljali 61 % vseh ugotovljenih rakov. Ti raki so povezani z nezdravim življenjskim slogom, čezmernim sončenjem, nepravilno prehrano, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač. Skoraj polovico vseh rakavih bolezni bi bilo mogoče preprečiti z zdravim življenjskim slogom, redno udeležbo v presejalnih programih za raka, pa tudi z življenjem v čim manj onesnaženem bivalnem in delovnem okolju. Izpostavljenost rakotvornim snovem v okolju naj bi bila odgovorna za do 5 % rakov. Več v novici Onkološkega inštituta Ljubljana