16. novembra obeležujemo svetovni dan raka trebušne slinavke. Gre za bolezen, ki ima eno najslabših statistik preživetja. Stopnja umrljivosti je pri tem raku ena najvišjih, preživetje pa je v primerjavi z drugimi raki med najnižjimi. Čeprav danes onkologi lahko pozdravijo že več kot 60 odstotkov vseh bolnikov, ki zbolijo za eno od oblik raka, pa podatki za bolnike z rakom trebušne slinavke žal kažejo povsem drugačno sliko.
Po podatkih Registra raka RS na Onkološkem inštitutu Ljubljana letno zboli v Sloveniji za rakom trebušne slinavke več kot 400 oseb, številka pa se vsako leto povečuje. Hkrati spada rak trebušne slinavke med bolezni z najslabšo prognozo. Pet let po odkritju je živih le še 5 % bolnikov, več kot tri četrtine jih umre že v prvem letu bolezni.
Razlogov za tako nezavidljivo stanje je vsekakor več. Zgodnje odkrivanje je zelo pomembno pri vseh rakih, tudi ali še zlasti pa pri raku trebušne slinavke. Možnost za daljše preživetje ali ozdravitev imajo namreč le tisti bolniki, pri katerih je bolezen odkrita v zgodnjem stadiju, ko je možen tudi kirurški poseg. Eden od razlogov, da pri večini bolnikov bolezen odkrijemo v napredovalih stadijih, je to, da rak trebušne slinavke v zgodnjih fazah pogosto nima nobenih znakov ali simptomov, zato ga je težko diagnosticirati, prav tako je še vedno nezadostno poznavanje simptomov te bolezni. Veliko je prizadevanj, da bi bolnike z rakom trebušne slinavke odkrivali v stadijih, ko je bolezen še ozdravljiva, zdravljenje krajše in za bolnika lažje, predvsem pa preživetje daljše. Zato je poznavanje simptomov zelo pomembno.
Na katere simptome je treba biti še zlasti pozoren in kdaj je treba oditi k zdravniku na preiskave, opozarja prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., Onkološki inštitut Ljubljana: »Pozorni moramo biti na dolgotrajnejše bolečine v žlički in/ali v sredini hrbta med lopaticama, na slabo počutje, slabost, nepojasnjeno izgubo telesne teže, porumenelost kože in sluznic, na spremembe v barvi blata, ki postane zelo svetlo, in urina, ki postane zelo temen. Če te težave trajajo več kot štirinajst dni, je potreben obisk pri zdravniku, ki vas bo napotil na preiskave.«
Pot do diagnoze je pogosto težka in zahtevna tudi za zdravnike, saj je trebušna slinavka organ, ki leži globoko v trebušni votlini in je zaradi tega pogosto slabo vidna tudi z najširše dostopno in povsem neinvazivno preiskavo, torej z ultrazvokom. Bistveno natančnejše so preiskave z računalniško tomografijo (CT) ali endoskopskim ultrazvokom. Številni raziskovalci se trudijo razumeti biološke značilnosti te oblike raka, da bi čim prej prišli do zdravila, ki bi učinkovalo in bi omogočilo pomembno daljše preživetje od sedanjega. Za zdaj je tako, da imajo največ upanja le tisti bolniki, ki so primerni za kirurški poseg, torej tisti, ki imajo bolezen omejeno na sam organ. Prav zato je izjemno pomembno je, da bolezen prepoznamo čim bolj zgodaj.
Preživetje se je pri večini rakov v zadnjih letih zelo izboljšalo, žal pa to ne velja za raka trebušne slinavke, zato si bolniki s tem rakom zaslužijo več pozornosti. Kot pravi izr. prof. dr. Irena Oblak, dr. med., strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana: »Raka trebušne slinavke pogosto diagnosticiramo pozno, ko je bolezen že razširjena. A poznavanje simptomov bolezni lahko privede do zgodnejše diagnoze, ko je še možno tudi kirurško zdravljenje, ki omogoča ozdravitev. Zato na Onkološkem inštitutu Ljubljana podpiramo vse aktivnosti za osveščanje o tem raku in zgodnjih znakih bolezni. Spodbudno je, da se pri obravnavi bolnikov z rakom trebušne slinavke uvajajo številna nova zdravljenja, tudi stereotaktično obsevanje, nova sistemska zdravljenja, med drugim imunoterapija, ter izvajajo klinične raziskave s cepivi iz dendritičnih celic v kombinaciji s kemoterapijo. Poudariti še želim, da mora biti vsak bolnik pred pričetkom zdravljenja predstavljen na multidisciplinarnem konziliju, kjer skupina strokovnjakov predlaga najbolj optimalno zdravljenje za vsakega posameznega bolnika.«
Pri izboljševanju stanja je, kot je bilo že poudarjeno, zelo pomembno poznavanje simptomov te bolezni, zato je prav širjenje znanja in ozaveščanje javnosti o tem raku ena glavnih nalog Združenja EuropaColon Slovenija, ki v slovenskem prostoru že 16. leto zastopa bolnike z raki prebavil, torej tudi z rakom trebušne slinavke, in njihove svojce. »V Združenju EuropaColon Slovenija tudi v letošnjem letu ob svetovnem dnevu raka trebušne slinavke želimo čim več Slovenk in Slovencev ozavestiti o pomenu zgodnjega odkrivanja in poznavanja znakov in simptomov tega raka. Pri raku trebušne slinavke pa je zgodnje odkrivanje še toliko pomembnejše, saj imajo edino tisti bolniki, ki jim raka odkrijemo v stadijih, ko je še možna operacija, realne možnosti za daljše preživetje in celo ozdravitev. Zato želimo širši javnosti sporočiti, naj bo pozorna na svoje telo in se ob spremembah takoj obrne na zdravnika,« sporoča Ivka Glas, predsednica Združenja EuropaColon Slovenija.