Strokovnjaki so si enotni – za učinkovito in pravično zgodnje odkrivanje raka prostate je nujno organizirano presejanje

Ljubljana, 10. 11. 2022 – Danes v Državnem svetu (DS) v organizaciji Društva uroloških bolnikov ter Komisije DS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide poteka posvet z naslovom »Zgodnje odkrivanje raka prostate s presejalnim programom«. Izhodišče za posvet je predlog Evropske komisije za posodobitev politike presejalnih programov za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb, ki bi zamenjal priporočila iz leta 2003. Predlog, ki je trenutno v obravnavi Delovne skupine za javno zdravje v Svetu EU, predvideva tudi nadaljnje raziskovanje in postopno vzpostavitev organiziranega presejalnega programa za raka prostate. Na posvetu sodelujeta tudi koordinatorica Državnega programa obvladovanja raka (DPOR) Sonja Tomšič, dr. med, vodja Državne komisije za presejalne programe doc. dr. Urška Ivanuš, dr. med., obe z Onkološkega inštituta Ljubljana, in Tanja Mate, dr. med., z Ministrstva za zdravje.

Namen posveta je opraviti širšo strokovno razpravo in izmenjavo pogledov na možnost uvedbe organiziranega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje raka prostate na državni ravni. Rak prostate je najpogostejši rak pri moških tako v Sloveniji kot tudi v Evropi. V Sloveniji po podatkih državnega Registra raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana vsako leto za rakom prostate zboli okoli 1600 moških, umre pa okoli 440. V letu 2019 je za rakom prostate zbolelo 1565 moških, umrlo pa 445. Ob koncu leta 2019 je med nami živelo 15.922 bolnikov, ki jim je bila kdaj v življenju postavljena diagnoza raka prostate. Skoraj tri četrtine bolnikov je starejših od 60 let. Rak prostate praviloma raste počasi, od nastanka bolezni do kliničnih znakov mine 9-17 let, do pojava oddaljenih zasevkov pa nadaljnjih 5-7 let. Petletno preživetje bolnikov z rakom prostate je dobro in je več kot 90-odstotno. Strokovni dokazi kažejo, da bi uvedba organiziranega presejalnega programa lahko doprinesla k nižji stopnji umrljivosti zaradi tega raka in boljši kakovosti življenja bolnikov, saj zgodnje diagnosticiranje bolezni izboljša možnost ozdravitve in preživetja.

Sonja Tomšič, dr. med., specialistka javnega zdravja na Onkološkem inštitutu Ljubljana, koordinatorica Državnega programa obvladovanja raka 2022-2026 (DPOR), je dodala: »Državni program obvladovanja raka mora (po)skrbeti, da je uvajanje novih presejalnih programov organizirano in kakovostno. Zaradi tega je bila na pobudo DPOR leta 2020 s strani Ministrstva za zdravje imenovana Državna komisija za presejalne programe, ki bo pripravila merila, ki jih morajo izpolnjevati novi organizirani presejalni programi, kar bo vključevalo presojo o njihovi ustreznosti za uvrstitev med pravice obveznega zdravstvenega zavarovanja z vidika strokovne upravičenosti in načrta uvedbe v prakso.«

Za uvedbo organiziranega populacijskega presejalnega programa obstajajo jasna merila, ki morajo biti izpolnjena zato, da smo prepričani, da ljudem s presejanjem delamo več koristi kot škode. Rak prostate ima kar nekaj značilnosti, ki zahtevajo še posebej premišljen pristop k presejanju, drugačen, kot ga imamo pri treh že vzpostavljenih in dobro delujočih presejalnih programih ZORA, DORA in Svit. S testom PSA, ki ga predlog novih priporočil Evropske komisije predlaga kot ustrezen presejalni test, je možno raka prostate odkrivati zgodaj, ga uspešno zdraviti ter s tem zmanjšati umrljivost zaradi tega raka. Vendar ob tem  odkrijemo tudi veliko rakavih sprememb, ki moškemu nikoli ne bi povzročale težav ali mu stregle po življenju. Povečana vrednost PSA v krvi prav tako še ne pomeni, da ima moški zagotovo raka, za potrditev diagnoze so potrebni dodatni pregledi. Z ustreznimi protokoli v okviru organiziranega presejalnega programa bo zato pomembno zagotoviti, da bomo znali pravočasno odkrivati in zdraviti tiste rake prostate, ki zdravljenje potrebujejo, ter ustrezno in varno obravnavati ostale. Treba bo zagotoviti vse potrebne vire in infrastrukturo za zagotavljanje pravočasne in kakovostne obravnave moških, od vabljenja na presejalne preglede, presejanja, dodatnih diagnostičnih preiskav ter obravnave vseh moških z rakom prostate. Prav tako bo treba vzpostaviti koordinacijski center programa s presejalnim registrom, ki bo omogočal organizirano izvajanje progama, vključno s sprotnim spremljanjem rezultatov programa in ocenjevanjem učinkov programa na populacijski ravni.

Zato doc. dr. Urška Ivanuš, dr. med., specialistka javnega zdravja na Onkološkem inštitutu Ljubljana, vodja Državne komisije za presejalne programe, ob tem opozarja: »Optimalni algoritem presejanja pri raku prostate ni tako jasen kot pri obstoječih presejalnih programih (ZORA, DORA in Svit). V Sloveniji presejanje za raka prostate poteka že vrsto let, vendar je to presejanje neorganizirano oz. t. i. oportunistično, ki zagotovo ne dosega tako velikega učinka kot bi ga lahko, če bi bilo organizirano. Ob tem nimamo nobenih podatkov o tem, koliko oseb smo presejali, koliko rakavih sprememb odkrili in v katerih stadijih ter kaj dobrega in kaj slabega smo bolnikom pri tem naredili. Zaradi tega je nujen strokoven premislek, analiza dosedanjih rezultatov, načrtovanje prehoda na organizirano presejanje v Sloveniji in preverjanje načrta v praksi z raziskavo, podobno kot smo naredili na programu ZORA v preteklosti. Le s centralnim upravljanjem ter spremljanjem rezultatov in kakovosti dela izvajalcev lahko poskrbimo, da so na preglede pravočasno vabljeni pravi moški, ki so obravnavani skladno z najnovejšimi strokovnimi priporočili. S takim pristopom bi tudi pomembno zmanjšali tiste neželene in neprijetne posledice presejanja, ki jih doživljajo moški z nejasnimi rezultati presejalne preiskave, in tisti, ki sicer imajo raka prostate, a jim ta zelo verjetno nikoli ne bo stregel po življenju.«

Tanja Mate, dr. med., Direktorat za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje, je povedala: »Ministrstvo za zdravje že desetletja aktivno podpira in vodi strategijo glede zmanjševanja bremena raka v družbi. Število obolelih za rakom se zvišuje zaradi staranja, vse boljših metod odkrivanja in škodljivih navad, ki so še vedno precej razširjene med prebivalci, kot so kajenje, pretirano pitje alkohola, premalo gibanja, previsoka teža. Sistematično in dolgoročno zmanjševanje bremena raka je mogoče le s celovitim obvladovanjem raka. Najpogostejši raki pri nas (kože, pljuč, dojk, prostate, debelega črevesa in danke) predstavljajo 60 % vseh rakov. Vlada RS je decembra 2021 sprejela nov, že tretji petletni Državni načrt obvladovanja raka za obdobje 2022–2026 (DPOR), ki ima tri ključne strateške cilje: 1. upočasniti povečevanje števila novih bolnikov z rakom v državi, 2. povečati preživetje bolnikov z rakom in 3. izboljšati kakovost življenja bolnikov z rakom. Slovenija je ena izmed redkih držav v Evropski uniji, ki vsem svojim prebivalcem nudi vsa, s strokovnimi dokazi podprta organizirana presejanja za rake (DORA, ZORA in program Svit), s katerimi zmanjšujemo breme teh rakov v državi. Leta 2020 je bila na pobudo Državnega programa obvladovanja raka (DPOR) s strani Ministrstva za zdravje imenovana Državna komisija za presejalne programe (DKP), ki bo usmerjala pripravo predlogov za nove organizirane presejalne programe in presojala o ustreznosti teh predlogov  za implementacijo v slovenski prostor. DKP in DPOR podpirata strokovno premišljen pristop k novim organiziranim presejalnim programom.«

Deli naprej