Sprejeta nova priporočila za presejalne programe za raka v EU

V petek, 9. decembra 2022, je Svet Evropske unije potrdil prenovljena priporočila za presejalne programe za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb, ki jih je septembra pripravila Evropska komisija. Priporočila, poleg nadgradnje obstoječih treh programov – za raka materničnega vratu, dojke ter debelega črevesa in danke,  predvidevajo tudi nadaljnje raziskovanje in postopno implementacijo treh novih – za pljučnega raka, raka prostate ter v nekaterih državah in regijah tudi za raka želodca. Priporočila nadomeščajo tista iz leta 2003.

Uvajanje novih presejalnih programov na organiziran in preverjen način

Priporočila so potrdili v Bruslju na rednem zasedanju ministrov za zdravje, ki se ga je udeležil tudi naš minister Danijel Bešič Loredan. Ob potrditvi je minister povedal: »Slovenija nova priporočila podpira, saj imamo v okviru nacionalnega programa obvladovanja raka že predvidene strukture ter postopno uvajanje novih presejalnih programov. Slednji temeljijo na znanstvenih dokazih o njihovi učinkovitosti in jih bomo uvajali na organiziran način«. Izpostavil je še, da je Slovenija med tistimi državami članicami, ki svojim prebivalcem v ciljnih skupinah že nudi s strokovnimi dokazi podprto organizirano populacijsko  presejanje za rak dojk (DORA), rak materničnega vratu (ZORA) ter rak debelega črevesa in danke (Program Svit).

»V Sloveniji smo nova priporočila EU pričakali pripravljeni. Že v letu 2020 je bila na pobudo Državnega programa obvladovanja raka (DPOR) s strani Ministrstva za zdravje imenovana Komisija za presejalne programe (DKP), ki bo vodila oziroma usmerjala pripravo predlogov za nove organizirane presejalne programe in presojala o ustreznosti teh predlogov za uvedbo v slovenski prostor. V okviru DPOR so bile ustanovljene tudi strokovne skupine za najpogostejše rake, med katere spadata tudi pljučni rak in rak prostate, ki bodo pristopile k raziskovanju možnosti za pripravo in kasnejšo uvedbo organiziranih presejalnih programov,« je povedala Sonja Tomšič, dr. med., koordinatorica Državnega programa obvladovanja raka 2022-2026.

Nov pristop EU k presejanju za raka temelji na najnovejših razpoložljivih znanstvenih dognanjih in dokazih, pri katerih so sodelovali tudi slovenski strokovnjaki.

EU si je v evropskem načrtu za boj proti raku zadala cilj, da bi do leta 2025 90 % prebivalstva EU imelo dostop do presejalnih programov za raka dojk, materničnega vratu ter debelega črevesa in danke. Nova priporočila pa vključujejo tudi poziv, naj se presejalni programi postopoma razširijo še na raka prostate in pljučnega raka, pod določenimi pogoji pa tudi na raka želodca.

Za raka dojk, materničnega vratu ter debelega črevesa in danke se v okviru novih priporočil EU priporoča naslednje:

• presejanje raka dojk z mamografijo pri ženskah, starih od 50 do 69 let, pri čemer se predlaga, da bi se tako presejanje razširilo na ženske, stare od 45 do 74 let;
• testiranje na humani papilomavirus (HPV) kot najprimernejše orodje za presejanje raka materničnega vratu pri ženskah, starih od 30 do 65 let, v razmiku pet let ali več;
• kvantitativno fekalno imunokemično testiranje (FIT) kot najprimernejši presejalni test za presejanje raka debelega črevesa in danke v starostni skupini od 50 do 74 let pred napotitvijo na nadaljnjo kolonoskopijo.

V zvezi s pljučnim rakom, rakom prostate in želodca priporočilo poziva države članice, naj na podlagi nadaljnjih raziskav:

• preučijo izvedljivost in učinkovitost uporabe računalniške tomografije z nizkim odmerkom za presejanje pri osebah z visokim tveganjem za raka pljuč, vključno s trenutnimi in bivšimi hudimi kadilci, ter presejalne preglede povežejo s primarnimi in sekundarnimi preventivnimi pristopi (zmanjševanje razširjenosti kajenja);
• ocenijo izvedljivost in učinkovitost organiziranega presejanja raka prostate pri moških na podlagi testiranja na prostatični specifični antigen (PSA) v kombinaciji s slikanjem z magnetno resonanco (MRI) kot nadaljnjo preiskavo;
• uvedejo strategije presejanja in zdravljenja Helicobacter pylori (bakterije, ki je lahko povezana z nastankom raka želodca) v državah ali regijah z visoko stopnjo pojavnosti raka želodca in umrljivosti zaradi te bolezni.

Doc. dr. Urška Ivanuš, dr. med., specialistka javnega zdravja, vodja Državne komisije za presejalne programe, je povedala: »Za uvedbo kateregakoli presejalnega programa je potrebno izpolniti jasna znanstveno-strokovna in implementacijska merila. V Državni komisiji za presejalne programe bomo zdaj, ko so priporočila sprejeta s strani EU, aktivno pristopili k oblikovanju enotnih nacionalnih usmeritev za ustrezno in vzdržno implementacijo novih organiziranih populacijskih programov, ki bodo po vzoru programov ZORA, DORA in programa Svit dostopni vsem v natančno opredeljenih ciljnih skupinah.«

Presejalni programi eno izmed najpomembnejših področij DPOR 2022-2026

Politika organiziranih presejalnih programov za raka je eno izmed pomembnejših področij delovanja Državnega programa obvladovanja raka (DPOR), zato smo si zastavili več strokovno premišljenih ciljev ter ukrepov za izboljšanje oziroma posodobitev izvajanja obstoječih državnih presejalnih programov (DORA, ZORA ter Svit) in na področju uvajanja novih organiziranih presejalnih programov.

V okviru spletnega mesta DPOR je oblikovan tudi poseben zavihek o Državni komisiji za presejalne programe, kjer so objavljene aktualne informacije o delu te komisije.

Deli naprej