Psihosocialna podpora bolnicam z rakom

Ob svetovnem dnevu raka je Združenje Europa Donna Slovenija pripravilo pogovor, na katerem so skupaj s strokovnjaki opozorili na pomen psihosocialne podpore ob soočanju z diagnozo raka. Izpostavili so stiske bolnic z rakom in njihovih svojcev ob spoprijemanju z boleznijo, saj rak vpliva na vse ravni življenja bolnice in prizadene tudi njene bližnje, družino, partnerje, starše, otroke, zato  poleg zdravljenja bolnice potrebujejo tudi ustrezno in celostno psihosocialno podporo. Strokovnjakinje, ki so sodelovale na pogovoru, so spregovorile o izkušnjah dela z ženskami, ki jih je zaznamovala diagnoza rak ter predstavile različne možnosti psihosocialne pomoči, ki je na voljo v okviru zdravstvenega sistema in društev bolnikov.

Predsednica Europe Donne Slovenija, Tanja Španić, je uvodoma predstavila program ROZA, ki ga od leta 2017 sofinancira Ministrstvo za zdravje in ki med drugim omogoča oziroma nudi bolnicam in njihovim svojcem tudi strokovno psihosocialno podporo. Program spodbuja ženske, da s svojimi aktivnostmi prispevajo k boljši kakovosti življenja ter zmanjšanju dejavnikov tveganja za ponovitev bolezni. V Združenju zelo dobro sodelujejo tudi z oddelkom za psihoonkologijo Onkološkega inštituta v Ljubljani.

V nadaljevanju je bilo govora o številnih čustvih in vprašanjih, s katerimi se soočajo bolnice od trenutka, ko izvedo za bolezen, o pomembnih odločitvah, ki jih morajo sprejeti glede zdravljenja in o pomenu čustvene podpore najbližjih. Bolnice velikokrat doživljajo razumevanje prav s strani nekoga, ki ima sam podobno izkušnjo bolezni, zato je izjemno dragoceno povezovanje znotraj društev, kjer so bolnicam na voljo različne aktivnosti.

Asist. Sanja Roškar, mag. psih., s Centra za sluh in govor v Mariboru, ki za združenje Europa Donna in v sodelovanju z UKC Maribor vodi psihoedukativne delavnice za bolnice z rakom dojk in raki rodil v Mariboru, je predstavila strahove bolnic, ki jih doživljajo ob soočanju z boleznijo. Poudarila je, da kljub temu, da je rak dobro obvladana bolezen, diagnozo še vedno tesno povezujemo s smrtjo, kar v bolnicah vzbuja strah in številne negativne občutke. »Ti občutki so v takem bolečem življenjskem položaju povsem normalni, a je pomembno, da jih zdravstveno osebje prepozna in če so premočni, tudi ustrezno ukrepa«, je povedala.

 

Asist. dr. Barbara Kreš, doktorica zakonske in družinske terapije, ustanoviteljica in direktorica Centra za psihoterapijo in kakovost odnosov Stik, ki že nekaj let vodi podporno skupino za bolnice z rakom dojk in raki rodil Europe Donne, je opozorila, da bolezen »postavi vse na glavo« in vpliva tudi na bližnje. Povedala je, da so za bolnice pogosto zelo obremenjujoči odzivi okolice. »Vsaj na začetku so bolnice po navadi tiste, ki gredo naprej, se borijo za preživetje, zato mogoče strah ni tako izrazit. Po zaključku zdravljenja pa pogosto ostanejo osamljene s svojimi občutji in takrat se pojavi še več strahov, ki so vezani predvsem na vse naslednje preglede in možnostjo ponovitve bolezni«.

 

Pogovor je z osebno izkušnjo zaokrožila Sanja Rozman, dr. med., specialistka medicine dela in športa in psihoterapevtka, ki je pri 46 letih zbolela za rakom dojk. Spregovorila je o stiskah, ki jih je srečala na poti, ki jo je prehodila od diagnoze do danes in poudarila, da rak vsakega posameznika zaznamuje za vse življenje. Njej je najbolj pomagala meditacija, predvsem pa , da se je odkrito soočila z vsemi občutji in jih ni pometla pod preprogo. Izpostavila je tudi pomen pomoči, ki je je bila deležna v Združenju Europa Donna.

Deli naprej