Oktobra letos smo obeležili deseto obletnico delovanja slovenskega DPOR in ob tej priložnosti smo prosili prof. dr. Branka Zakotnika, ki je vseh deset let deloval kot nacionalni koordinator tega pomembnega programa, da izpostavi največje dosežke in načrte za naslednje obdobje.
»Vsi smo lahko zelo ponosni na vse, kar smo skupaj premaknili na področju obravnave raka v Sloveniji v zadnjih desetih letih. V tem času smo priče izrednemu napredku in prebojem na področju poznavanja mehanizmov nastanka raka in molekularne biologije tumorjev, kar je vodilo k boljši diagnostiki ter tudi zdravljenju, tako kirurškem, obsevalnem kot sistemskem. Kot kliničnega onkologa me to seveda izjemno navdušuje!
Enako vesel sem tudi kot koordinator DPOR, saj lahko s ponosom opazujem zdaj že desetletja dolgo tradicijo nadvse kakovostne obravnave raka, ki so ji temelje postavili že v prvi polovici prejšnjega stoletja, ko rak še niti približno ni bil tako velik javnozdravstveni problem, kot je zdaj, nekateri zares vizionarski zdravniki. Bili smo med prvimi v Evropi in svetu, ki smo dobili register raka, ki danes velja za enega najboljših. V taki tradiciji je potem lažje pristopiti in osnovati tudi dokument, kot je DPOR, ki predstavlja temelj za vso celostno obravnavo raka od preventive, diagnostike, zdravljenja, do paliativne oskrbe, celostne rehabilitacije, raziskovalnega dela, informacijske podpore itd.
Ko smo pred desetimi leti zasnovali program DPOR, smo se soočali s številnimi problemi pri obravnavi raka in eden največjih je bil visoka stopnja obolevnosti in umrljivosti zaradi raka pri moških. To zdaj počasi izboljšujemo, tudi s pomočjo kampanj, kot je denimo Pravi moški, ki nagovarja moške, da spremljajo svoje zdravje in se ob težavah takoj odpravijo k zdravniku. Pri obravnavi raka je eden ključnih ciljev podaljševanje preživetja ob najvišji možni kakovosti življenja. V desetih letih nam je uspelo pri moških obrniti trend rast incidence navzdol, če ne upoštevamo staranja populacije. To nam je uspelo s spodbujanjem zdravega življenja ter zelo uspešnimi presejalnimi programi. Tako je zdaj padla incidenca raka debelega črevesa in danke, raka materničnega vratu, upada pa tudi rak pljuč pri moških, medtem ko je pri ženskah drugače in ta narašča, predvsem na račun naraščanja števila kadilk.
Zelo pomembno je tudi zagotavljanje enakosti dostopnosti do diagnostike in zdravljenja. Tu bi izpostavil zlasti uvedbo treh s strani EU priporočenih presejalnih programov (ZORA, SVIT, DORA), ki to v največji možni meri zagotavljajo.
Kaj je cilj za naslednje obdobje DPOR?
Obstoječi dokument DPOR traja do konca leta 2021, a je v teku že posodobitev. Po izteku drugega obdobja DPOR želimo razširiti vodstvo programa in ga tudi profesionalizirali. Pri tem bo imel glavno vlogo Onkološki inštitut kot edini vseobsegajoči terciarni center z dolgo tradicijo. V posodobljenem dokumentu DPOR bomo več pozornosti posvetili vplivom okolja na raka, posodobili bomo sekundarno preventivo, bolj se bomo posvetili tudi diagnostiki in kazalnikom kontrole kakovosti pri petih najpogostejših rakih, pri čemer nam bodo v veliko pomoč tudi klinični registri, ki smo jih že začeli uvajati. Pozornosti bo deležna tudi celostna rehabilitacija za vse bolnike z rakom, ki že teče v okviru pilotnega projekta za bolnice z rakom dojk. Nadgradili bomo tudi področje raziskovanja in izobraževanja, večna želja pa ostaja enotni informacijski sistem, ki ni nujno potreben le za vodenje preglednosti kakovosti obravnave raka, temveč za celotno zdravstvo v državi,« zaključuje prof. dr. Zakotnik.