Vsako drugo soboto v oktobru – letos 8. oktobra, obeležujemo svetovni dan paliativne in hospic oskrbe, ki je tokrat potekal pod geslom »Celimo srca in družbo«. Mednarodna zveza za paliativno in hospic oskrbo je pozvala k vključitvi oskrbe ob izgubi in žalovanju v nacionalne strategije. Smrt, umiranje in žalovanje so neločljivo povezani, zato dobra paliativna oskrba vključuje tudi podporo odraslim in otrokom ob izgubi bližnjega. K ukrepanju za izboljšanje mreže paliativne oskrbe po celi državi pozivajo tudi cilji Državnega programa obvladovanja raka, ki se dopolnjujejo z Državnim programom paliativne oskrbe. Razvoj paliativne oskrbe mora postati ena izmed prednostnih nalog slovenskega zdravstva.
Osnovna paliativna oskrba se izvaja na vseh ravneh zdravstvenega sistema in socialnega varstva – v bolnišnicah, zdravstvenih domovih, na domu bolnika, v centrih za rehabilitacijo, pri izvajalcih institucionalnega varstva in nevladnih organizacijah. Prične se z ugotavljanjem potreb bolnika ter bližnjih in pravočasnim načrtovanjem najbolj optimalne oskrbe. Ob stopnjevanju in pojavu težko obvladljivih simptomov oziroma zapletov, ki jih ni moč razrešiti z osnovnimi pristopi, je treba vključiti specializirano paliativno oskrbo. Ta ne nadomešča osnovne paliativne oskrbe, temveč jo podpira in dopolnjuje. Lahko izvajajo dodatno izobraženi timi za paliativno oskrbo v specializiranih bolnišničnih enotah, na bolnikovem domu (mobilni paliativni timi), v ustanovah za dnevno oskrbo, pri izvajalcih institucionalnega varstva v dnevnih ter celodnevnih oblikah in v hospicih.
Ob svetovnem dnevu paliativne in hospic oskrbe je v sredo, 5. oktobra 2022, na potekala novinarska konferenca v organizaciji Onkološkega inštituta Ljubljana (OI) in Slovenskega združenja paliativne in hospic oskrbe, na kateri so med drugim predstavili eno leto delovanja mobilne paliativne enote na OI. Letno v Sloveniji umre od 6000 do 6500 bolnikov z rakom, kar pomeni, specializirano paliativno oskrbo potrebuje od 1200 do 1300 bolnikov in njihovih svojcev. Razvoj specializirane paliativne oskrbe je potreben na sekundarni in terciarni ravni v obliki paliativnih oddelkov oziroma enot in mobilnih paliativnih enot, ki omogočajo prenos paliativne oskrbe v domače okolje, ko je to potrebno.
»Pozitivno je, da se v naši družbi vedno več pogovarjamo o paliativni oskrbi, a žal še premalo. Še vedno jo prepogosto napačno povezujemo le s koncem življenja. Paliativna oskrba mora biti vpeljana na vseh ravneh zdravstvenega sistema in po celi državi, torej tudi v lokalnih okoljih. V Sloveniji v tem trenutku prave mreže paliativne oskrbe še nimamo. Pomembni koraki v tej smeri se delajo od lanskega leta, ko je Vlada RS v Splošni dogovor za pogodbeno leto 2021 uvrstila pet novih mobilnih timov. Na Onkološkem inštitutu smo bili med prvimi, ki smo to novost uspeli vzpostaviti in s katero smo dopolnili našo dotedanjo dejavnost paliativne oskrbe. Odzivi bolnikov so izjemno pozitivni, saj jim obiski na domu in strokovna podpora veliko pomenijo,« je povedala dr. Maja Ebert Moltara, dr. med., vodja Oddelka akutne paliativne oskrbe na OI in predsednica Slovenskega združenja za paliativno in hospic oskrbo.
»Veliko neozdravljivo bolnih ljudi si želi umreti v domačem okolju, zato moramo tako zdravstveni strokovnjaki kot ostale strokovne službe in cela družba nuditi bolniku in njegovim bližnjim oskrbo ter podporo. Bolnikom moramo zagotoviti kakovostno in dostojno življenje vse do smrti, bližnje pa podpreti tako v času bolezni kot tudi po smrti – v obdobju žalovanja. Paliativna oskrba vzgaja in krepi pozitiven odnos do sočloveka ter je odraz zrelosti in humanosti družbe,« je vlogo in nalogo paliativne oskrbe opisala družinska zdravnica dr. Eva Gorup Cedilnik, dr. med., strokovna vodja Zdravstvenega doma Vrhnika.
Novinarska konferenca na Onkološkem inštitutu Ljubljana ob svetovnem dnevu paliativne in hospic oskrbe.
Cilji DPOR za zagotovitev dostopnosti paliativne oskrbe 24 ur na dan vse dni v tednu
V Državnem programu obvladovanja raka se zavedamo, da je zagotavljanje paliativne oskrbe ključno za bolnike s kronično neozdravljivo ter napredujočo boleznijo in njihove svojce, saj jim lahko samo tako zagotovimo kakovostno življenje z upoštevanjem njihovih vrednot in ohranjanje njihovega dostojanstva. Cilji v DPOR se seveda nanašajo na paliativno oskrbo bolnikov z rakom, vendar se ob tem pridružujemo k pozivom za zagotovitev mreže za paliativno oskrbo za vse bolnike v Sloveniji z neozdravljivimi boleznimi.
V DPOR želimo do leta 2026 vsem bolnikom z neozdravljivim rakom glede na njihove potrebe zagotoviti dostopnost paliativne oskrbe 24 ur na dan vse dni v tednu in zagotoviti optimalno oskrbo bolnikovim bližnjim. S cilji ter ukrepi poudarjamo tudi pomen izobraževanja in zagotavljanja znanja na področju paliativne oskrbe – želimo doseči, da bi se vsebine s področja onkološke paliativne oskrbe vključile v dodiplomske in podiplomske programe zdravstvenih delavcev in sodelavcev ter v izobraževanje specializantov in vseh strokovnjakov, ki se vključujejo v oskrbo bolnikov z neozdravljivo boleznijo.
V okviru DPOR bo v kratkem ustanovljena tudi Strokovna skupina za paliativno oskrbo, ki bo dodatno opredelila ter ovrednotila storitve paliativne oskrbe za vse ravni, pripravila nabor kazalnikov kakovosti v paliativni oskrbi in pripomogla k vzpostavitvi sistema za nadzor kakovosti dela v dejavnosti paliativne oskrbe bolnikov z rakom. Cilj je, da se za vse izvajalce paliativne oskrbe izvaja nadzor kakovosti, saj lahko samo na tak način zagotovimo sistemsko urejenost in kakovostno obravnavo.