»Tudi za področje tobaka v povezavi z rakom je izredno pomembno, da imamo na nivoju države v veljavi celovit strateški dokument, ki opredeljuje prioritete od področja primarne preventive, preko zgodnjega odkrivanja, zdravljenja, rehabilitacije do paliative oskrbe, izobraževanja, spremljanja in raziskovanja na področju raka«, je ob začetku 37. Tedna boja proti raku povedal prof. dr. Branko Zakotnik, nacionalni koordinator DPOR, ter dodal, da je »za obvladovanje epidemije kajenja izjemno pomembna primarna preventiva. Vsi, ki se dnevno soočamo z žalostnimi zgodbami bolnikov s pljučnim rakom in njihovimi družinami, pa si seveda želimo, da bi z novimi znanstvenimi dognanji znali v prihodnje pljučnega raka odkrivati bolj zgodaj.«
Ob letošnjem tradicionalnem obeleževanju boja proti raku Zveza slovenskih društev za boj proti raku v sodelovanju z Onkološkim inštitutom Ljubljana tokrat v ospredje postavlja kajenje, saj je vzrok za skoraj 15 odstotkov vseh novo ugotovljenih rakov pri nas. Kot kažejo podatki, kadi vsak četrti prebivalec Slovenije, zaradi posledic kajenja pa v Sloveniji vsako leto umre več kot 3.000 ljudi. Dr. Urška Ivanuš z Onkološkega inštituta Ljubljana, nova predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku, poudarja, da »lahko preprečimo okrog 40 do 50 odstotkov vseh rakov, in sicer z upoštevanjem 12 priporočil Evropskega kodeksa proti raku, ki so namenjena prav vsakemu izmed nas. In najbolje preprečljivi so prav raki, povezani s kajenjem.«
Prav zato se zdi še kako na mestu uvedba ukrepov proti kajenju. Slovenija se je s kajenjem dobro spoprijela, pravi Vesna-Kerstin Petrič, v. d. generalne direktorice Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje, in dodaja, da se je naša država z nacionalnimi ukrepi za nadzor nad tobakom v letu 2019 »umestila na 8. mesto lestvice nadzora nad tobakom med 36. evropskimi državami; še leta 2016 smo bili na 28. mestu. To je izjemen dosežek, ki je posledica tega, da smo v Sloveniji sprejeli učinkovite zakonske ukrepe za zmanjšanje rabe tobaka in posledic kajenja ter celostno naslovili vse ravni preventive in pomoči pri opuščanju kajenja. Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov je eden najbolj naprednih zakonov na tem področju v Evropi in svetu, Slovenija pa je bila med prvimi, ki je uvedla enotno embalažo in s tem preprečila oglaševanje tobaka predvsem otrokom in mladim.«
Rak ostaja in postaja vse večji izziv v Sloveniji. Prof. dr. Vesna Zadnik, vodja Epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana, navaja, da »letno pri nas za rakom zboli več kot 15.000 oseb; več kot 2.100 med njimi je posledica kajenja. Največji delež predstavljajo bolniki s pljučnim rakom, za katerim zaradi kajenja zboli 1.000 novih bolnikov letno. Mednarodna agencija za raziskovanje raka je kot zanesljivo rakotvorne za ljudi opredelila vsaj 70 sestavin tobačnega dima in razpoznala 16 vrst raka, ki jih zagotovo povzroča kajenje: pljuča, ustno votlino, nosno žrelo, ustno in spodnje žrelo, nosno votlino in obnosne sinuse, grlo, požiralnik, želodec, trebušno slinavko, jetra, debelo črevo in danko, ledvica, sečevod in mehur, maternični vrat, mucinozni karcinom jajčnikov in mieloično levkemijo.«
Kot kažejo podatki, kadi vsak četrti Slovenec, razlaga Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje: »Večina kadilcev je prvo cigareto pokadila že pred polnoletnostjo, skoraj vsi pa pri 25. letih ali manj. Medtem ko se med odraslimi v zadnjih letih delež kadilcev ne spreminja (a upada število pokajenih cigaret), pa se med mladostniki in mladimi odraslimi razširjenost kajenja zmanjšuje. Opustitev kajenja je koristna za zdravje v katerikoli starosti. V Sloveniji je na voljo več različnih oblik pomoči. V zdravstvenih domovih v Zdravstveno-vzgojnih centrih in Centrih za krepitev zdravja strokovnjaki nudijo podporo pri opuščanju kajenja v obliki skupinskih delavnic ali individualnega svetovanja. Na voljo je tudi svetovalni telefon na številki 080 2777.«
Rak je ostaja in postaja vse bolj pomemben javnozdravstveni, socialni in ekonomski izziv sodobne družbe tudi v Evropi, kjer je rak danes drugi najpomembnejši vzrok smrti in eden vodilnih vzrokov prezgodnje smrti, zato sta nova predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in Komisarka za področje zdravja in varne hrane Stella Kyriakidou v letu 2019 boj proti raku umestili med najvišje politične in osebne prioritete in napovedali boj proti raku pod okriljem novega Evropskega programa obvladovanja raka. Obvladovanje epidemije rabe tobaka je možno le v sodelovanju številnih deležnikov in ob podpori sistemskih ukrepov. S kajenjem in posledicami se spoprijemamo na kontinuumu raka, ki vključuje preventivo, zgodnjo diagnostiko, zdravljenje in celostno skrb za tiste, ki so raka uspešno premagali, se z njim borijo ali zaradi njega umirajo.