Državni program obvladovanja raka in Onkološki inštitut Ljubljana podpirata predlog sprememb Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI)

Državni program obvladovanja raka (DPOR) in Onkološki inštitut Ljubljana (OI) v celoti podpirata predlog sprememb Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI). Ob tem podpirata tudi predlog Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za povrnitev ukrepa prepovedi vseh arom v elektronskih cigaretah, kot je bilo predvideno pred medsektorskim usklajevanjem predloga. Poleg tega podpirata tudi skrajšanje predvidenih prehodnih rokov, in sicer pri prepovedi arom v elektronskih cigaretah z leta dni na največ tri mesece, pri ukinitvi kadilnic pa s petih let na največ eno.

Tobak je še vedno eden izmed vodilnih preprečljivih dejavnikov tveganja za smrt tako v Sloveniji kot tudi po svetu. Kajenju lahko pripišemo skoraj 15 % vseh novo ugotovljenih rakov v Sloveniji, zaradi posledic kajenja pa v Sloveniji vsako leto umre več kot 3.000 ljudi. V Sloveniji je po podatkih iz leta 2021 kadil skoraj vsak peti odrasli prebivalec (18,4 %). Odstotek kadilcev je višji med moškimi kot ženskami. Kajenje predstavlja veliko tveganje za nastanek raka – najpogostejši vzroki za smrt kadilca ali kadilke so pljučni rak, rak ustne votline, glasilk, žrela, jeter, ledvic, želodca, materničnega vratu, prostate in sečnega mehurja. Pri kadilcih je tveganje za nastanek pljučnega raka 20- do 25-krat višje kot pri nekadilcih. Dlje kot pri osebi traja kadilska razvada, več cigaret kot pokadi na dan in mlajša kot je ob začetku kajenja, večje je tveganje. Po podatkih Registra raka, ki deluje na Onkološkem inštitutu Ljubljana, v Sloveniji letno zabeležimo več kot 16.000 novih primerov raka, od tega jih več kot 2.400 lahko pripišemo posledicam kajenja.

Elektronske cigarete uporablja več mladostnikov kot odraslih

Zdajšnja različica predloga sprememb ZOUTPI vključuje prepoved vseh arom v elektronskih cigaretah, razen nekaterih tobačnih arom in mentola. Prvotno predlagani ukrep je dovoljeval le določene tobačne arome, ne pa tudi arome mentola. Izjemnega pomena je, da prepoved vključuje tudi aromo mentola, saj gre za zelo priljubljeno aromo, zlasti med mladimi in tudi odraslimi. Če bo aroma mentola izvzeta pri prepovedi, bi to lahko resno zmanjšalo učinek prepovedi. Prav uporaba arom v tobačnih izdelkih je namreč eden izmed glavnih dejavnikov, da se mladi odločijo za uporabo tovrstnih izdelkov. Elektronske cigarete z aromami so v splošni populaciji mnogokrat zmotno zaznane kot manj škodljive za zdravje, obenem pa arome tudi zmanjšajo neprijetne učinke ob uživanju in tako povečajo privlačnost elektronskih cigaret, še posebej osvežilne arome, kot je na primer mentol.

Uporaba elektronskih cigaret je med mladostniki precej višja kot med odraslimi. Raziskave iz let 2020 in 2021 (NIJZ) kažejo, da je elektronske cigarete kadarkoli v življenju uporabilo že 13 % 14-letnikov, 26 % 16-letnikov in 25 % 18-letnikov, medtem ko je trenutna uporaba med odraslimi zgolj 2 %. Pri mladostnikih, ki sicer ne kadijo, uporaba elektronske cigarete pomembno poveča verjetnost (tudi do 4-krat), da bodo začeli kaditi tudi običajne cigarete. Prepoved arom so že uvedle nekatere države članice – Avstrija, Litva, Finska, Estonija, Danska, Madžarska in Nizozemska; Norveška pa v celoti prepoveduje prodajo elektronskih cigaret.

Predlog sprememb Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI) je del nujnih ukrepov, ki jih je treba zakonsko čimprej sprejeti, saj bodo prispevali k pomembnemu zmanjšanju razširjenosti rabe tobaka in povezanih tobačnih izdelkov, zlasti med otroki, najstniki in mladostniki, izboljšanju zdravja prebivalstva, ter posledično tudi razbremenitvi zdravstvenega sistema in finančnega bremena. Samo tako bomo lahko ustvarjali okolje, ki ne bo spodbujalo kajenja, temveč zdrave izbire, ter okolje, v katerem Slovenci in Slovenke ne bodo več zbolevali in umirali zaradi bolezni, povezanimi s tobakom.

Deli naprej