Domov

Podatki kažejo, da je v Sloveniji rak velik javnozdravstveni problem. V zadnjih letih za rakom letno zboli več kot 14.000 Slovencev, umre pa jih nekaj manj kot 6000.
Skoraj polovico rakavih obolenj lahko preprečimo z zdravim življenjskim slogom, cepljenjem in življenjem v čim manj onesnaženem okolju.
V Sloveniji izvajamo tri presejalne programe za zgodnje odkrivanje raka – ZORA, DORA, Svit. Odzovite se vabilu, zgodnje odkrivanje raka pomeni boljšo ozdravitev.
Za bolj kvalitetno zdravljenje onkoloških bolnikov bomo vzpostavili centre za zdravljenje posameznih vrst raka (onkološka kirurgija, zdravljenja z zdravili in obsevanje).
Onkološkim bolnikom bomo zagotovili obravnavo na konziliju. Na konziliju bodo strokovnjaki različnih profilov določili najprimernejše zdravljenje bolnikov.
Onkološki bolniki bodo deležni celostne rehabilitacije po zdravljenju. Pilotni projekt celostne rehabilitacije za pogoste rake bo potekal od leta 2020 do leta 2022.
Po celi Sloveniji bomo onkološkim bolnikom z neozdravljivo obliko bolezni zagotovili paliativno oskrbo.
Za hitrejšo in bolj kvalitetno obravnavo onkoloških bolnikov, bomo z e-zdravjem povezali sisteme informacijske tehnologije vseh ravni zdravstvenega varstva.
Od rojenih leta 2014 bosta do svojega 75. leta starosti predvidoma za rakom zbolela eden od dveh moških in ena od treh žensk.
V zadnjih letih zboli za rakom več kot 13.000 Slovencev, več kot 7.000 moških in več kot 6.000 žensk, umre pa okrog 6.000, približno 3.400 moških in 2.600 žensk; med nami živi že skoraj 100.000 ljudi, ki so kadarkoli zboleli zaradi ene od rakavih bolezni (prevalenca).
Kljub temu, da se ogroženost z rakom zmerno veča, je največja pri starejših; od vseh rakavih bolnikov, zbolelih leta 2014, jih je bilo več kot 60 % starejših od 65 let. Ker se slovensko prebivalstvo stara, je samo zaradi vedno večjega deleža starejših pričakovati, da se bo število novih primerov raka še večalo.
Najpogostejši raki pri nas (kože, prostate, debelega črevesa in danke, pljuč, pa tudi dojke) so leta 2014 predstavljali 57 % vseh ugotovljeni rakov. Povezani so z nezdravim življenjskim slogom, čezmernim sončenjem, nepravilno prehrano, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač; ogroženost z njimi je treba zmanjšati z ukrepi primarne preventive.
Presejalni programi za rake, ki jih priporoča Svet Evropske zveze (EZ) in smo jih uvedli tudi v Sloveniji, bodo z zgodnjim odkrivanjem zmanjšali umrljivost za rakom dojk, debelega črevesa in danke ter rakom materničnega vratu; pri slednjih dveh bodo zmanjšali tudi incidenco.
Petletno čisto preživetje odraslih slovenskih bolnikov s katero koli vrsto raka (brez nemelanomskega kožnega), ki so zboleli v obdobju 2010–2014, je bilo 55 %, bolnic pa 59 %.

Cilji DPOR 2017-2021

Aktualno

26. maja, 2020

Kategorije

Novice

Evropski teden boja proti raku: Tudi v času epidemije COVID-19 ne pozabimo na priporočila za zdravo življenje brez raka

Zveza slovenskih društev za boj proti raku, Onkološki inštitut Ljubljana, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ministrstvo za zdravje in Državni program obvladovanja raka opozarjajo, da je rak v Sloveniji vodilni vzrok prezgodnje smrti, opuščanje priporočil proti raku pa lahko privede do bistveno hujših posledic kot jih prinaša COVID-19. Prebivalce Slovenije pozivamo, naj še naprej skrbijo za zdrav življenjski slog, se ne prepustijo zdravju škodljivim razvadam, se odzovejo vabilom v presejalne programe za raka ter so pozorni na zgodnje znake raka […]

7. maja, 2020

Kategorije

Novice

Anketa v okviru Evropskega programa obvladovanja raka

Vse državljane, zlasti bolnike z rakom, njihove svojce, zdravnike, člane organizacij bolnikov z rakom in zainteresirano javnost, vabimo, da izpolnite anketo, ki so jo zasnovali v Evropskem parlamentu v okviru Evropskega načrta obvladovanja raka. V Evropi uniji vsako leto za rakom na novo zboli 3,5 milijonov ljudi, od tega jih 1,3 milijone umre. Kar 40 odstotkov prebivalcev EU bo v svojem življenju zbolelo za eno od oblik raka. EU se že vse od 80-ih let prejšnjega stoletja aktivno spoprijema z […]

30. marca, 2020

Kategorije

Novice

Pogovor z Andrejem Žistom, dr. med., o dodatnem izobraževanju o paliativni oskrbi

Pogovor z Andrejem Žistom, dr. med., o dodatnem izobraževanju o paliativni oskrbi Paliativna oskrba postaja vse pomembnejši del obravnave bolnikov s kroničnimi boleznimi, še zlasti pri raku. Do zdaj izobraževanja v okviru obveznega študija na obeh medicinskih fakultetah ni bilo, prav tako tematika paliativne oskrbe ni bila obvezen del podiplomskega specialističnega izobraževanja zdravnikov, a se bo to kmalu spremenilo, saj se bodo s tem področjem srečali vsi specializanti med specializacijo. Vsi, ki se pri nas ciljano ukvarjajo s tem delom […]

ARHIV NOVIC