Rehabilitacija je pomemben del zdravljenja raka. Pravilno in pravočasno izbrana ter strokovno vodena rehabilitacija bolniku omogoča, da se znova lahko vključi v družinsko, družbeno in delovno okolje. Glavna naloga rehabilitacije je pokazati in naučiti bolnika, kako lahko kar najbolje in najlažje živi s svojo boleznijo.

S strokovno vodenimi rehabilitacijskimi programi in terapijami lahko pomembno izboljšamo življenje bolnika z rakom. Med rehabilitacijo je zelo pomembna zlasti fizioterapija, saj spodbuja in vzdržuje bolnikovo funkcionalno sposobnost in gibljivost.

Rehabilitacija je še vedno pogosto zapostavljeni in spregledani del celovite oskrbe bolnika z rakom. Delno je razlog za to pomanjkanje sredstev, kadra in bolnišničnih kapacitet, vendar je potrebno vedeti, da prav dobra, pravočasna in strokovna rehabilitacija prepreči marsikateri poznejši zaplet, ki dolgoročno še bolj obremeni zdravstveno blagajno, bolniku pa poslabša kakovost življenja.

 

Rehabilitacija bolnic z rakom dojk

Po operaciji raka dojk, pri katerem kirurg odstrani tudi podpazdušne bezgavke, se pogosto pojavi tako imenovani limfedem. Ta je lahko izražen različno močno. Okoli 80 odstotkov žensk zazna prve težave zaradi limfedema znotraj dveh let po operaciji.

Več možnosti za limfedem imajo tiste bolnice, ki:

  • so jim odstranili vse podpazdušne bezgavke,
  • po odstranitvi podpazdušnih bezgavk potrebujejo dodatno zdravljenje z obsevanjem,
  • jim je kirurg odstranil vso dojko,
  • imajo prekomerno telesno težo,
  • kadijo,
  • so sladkorne bolnice,
  • so imele predhodno operacijo podpazduhe.

Rehabilitacija po odstranitvi podpazdušnih bezgavk se mora začeti čim prej po operaciji. Veliko operiranih bolnic v strahu pred bolečinami ali zato, ker mislijo, da se jim bodo strgali šivi na operativni rani, z roko popolnoma miruje. To je zelo narobe, saj lahko povzroči kasnejšo slabšo gibljivost rame in roke ter posledično okrnjeno funkcionalnost. Prav zato je potrebno čim prejšnje in dolgoročno razgibavanje pod vodstvom fizioterapevta, ki bo postopoma stopnjeval zahtevnost in dolžino vaj. Pomembno je, da bolnica vaje izvaja tudi sama doma.

 

Rehabilitacija bolnikov z rakom debelega črevesa in danke

Nekateri bolniki z rakom debelega črevesa in danke po operaciji dobijo umetno izpeljano črevo ali stomo (vrečko), speljano na trebušno steno. Sprva je misel na vrečko na trebuhu, ki bo tam do konca življenja, zastrašujoča, zato so potrebni čas, informacije in strokovna podpora, da bolnik lažje sprejme novo življenjsko dejstvo. Stomo v bolnišnici najprej oskrbujejo enterostomalne terapevtke, medicinske sestre, ki so posebej usposobljene za nego stome. Ko je bolnik pripravljen, ga enterostomalna terapevtka pouči o ustrezni negi in oskrbi stome, saj je pomembno, da je bolnik čim bolj samostojen. Za učenje sta potrebna čas in potrpežljivost.

Priporočljivo je, da se nege stome nauči tudi kateri od svojcev. Vsekakor na začetku zelo pomaga tudi pogovor s kom, ki ima stomo že dlje časa, saj pozitivni zgledi zelo pomagajo. Ob težavah in zapletih se naj bolnik vedno obrne na enterostomalno terapevtko, ki bo znala težave rešiti ali vsaj olajšati.

Za čim manj težav pomembno vlogo igra tudi prehrana. Priporočljivo je, da se bolnik s stomo čim bolj izogiba hrani, ki napihuje, močno začinjeni hrani in gaziranim pijačam.

Življenje s stomo terja določene prilagoditve in prilagajanje, vendar je kljub njej možno popolnoma normalno, predvsem pa kakovostno življenje.

 

Rehabilitacija bolnikov z možganskim tumorjem

Pri bolnikih z možganskim tumorjem je rehabilitacija izjemnega pomena. Njen cilj je bolniku pomagati, da se po zdravljenju njegove funkcije čim bolj povrnejo v stanje pred boleznijo. Zato je potreben tim različnih strokovnjakov: fizioterapevt, logoped, psiholog in psihiater, ki skupaj obvladujejo cel spekter težav, ki jih tak bolnik ima.

Težave so večplastne, izražene s težavami v ravnotežju, slabostjo, oteženim govorom in požiranjem, okrnjenimi kognitivnimi sposobnostmi, itd. S čim prejšnjo rehabilitacijo je potrebno bolniku omogočiti in pomagati, da si kar najbolj opomore in živi samostojno in kakovostno.

 

Rehabilitacija bolnikov, operiranih na grlu

Ko bolnik izve, da bo operiran na grlu, mora biti napoten k logopedu, ki ga začne pripravljati na govor v novih in spremenjenih anatomskih okoliščinah. Prva faza rehabilitacije se začne že v dneh po operaciji, ko je bolnik še v bolnišnici, rehabilitacija pa se naj nadaljuje tudi po odpustu. Logoped bo bolnika naučil pravilno dihati in govoriti ter mu dal vse pomembne napotke in praktične informacije za življenje. Na splošno velja, da je rehabilitacija uspešnejša, če jo bolnik začne čim bolj zgodaj in je pri njej vztrajen. Tudi po taki operaciji je možno živeti normalno, polno in kakovostno življenje.