TOBAK IMA OBSEŽNE POSLEDICE NA ZDRAVJE POSAMEZNIKA IN POVZROČA ŠTEVILNE PREZGODNJE SMRTI

Noben potrošniški izdelek ne ubije toliko ljudi in povzroči toliko nepotrebnih, preprečljivih bolezni in prezgodnjih smrti, kot tobak. Letno je kajenje tobaka vzrok več kot 8 milijonom smrti na svetu – od tega jih je 7 milijonov posledica aktivnega kajenja in okoli 1,2 milijona posledica pasivnega kajenja (izpostavljenosti tobačnemu dimu drugih). V Sloveniji vsak dan umre 8 prebivalcev zaradi bolezni pripisljivih tobaku, oziroma letno okoli 3000 prebivalcev, starih 30 let ali več. Število smrti zaradi tobaka je v Sloveniji vsako leto znatno višje kot zaradi vseh nezgod (vključno s prometnimi), samomorov, alkohola, prepovedanih drog in AIDS-a skupaj.

Kajenje tobaka ni razvada ali navada, temveč zasvojenost. Zaradi zasvojenosti kadilci nadaljujejo s kajenjem. Zasvojenost povzroča nikotin, ki se nahaja v tobačnih in nekaterih drugih izdelkih. Nikotin lahko močno zasvoji, podobno kot heroin ali kokain. Poleg nikotina s tobačnim dimom kadilec vdihuje preko 7.000 zelo strupenih in škodljivih snovi v obliki plinov ali delcev, vsaj 70 od njih je rakotvornih.

Zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, umre polovica kadilcev, ki mnoga leta pred smrtjo preživijo z zelo slabo kakovostjo življenja. Kadilci umirajo prezgodaj – v povprečju izgubijo od 10 do 15 let življenja. Kadilci, ki umrejo v srednjih letih, pa v povprečju izgubijo kar 22 let življenja.

Kajenje tobaka škoduje tako rekoč vsakemu organu v telesu. Povzroča številne vrste raka, bolezni dihal (kronična obstruktivna pljučna bolezen, poslabšanje astme, pogostejši kašelj, povečano izločanje sluzi, težave pri dihanju, pogostejše in resnejše okužbe dihal), bolezni srca in ožilja (koronarna srčna bolezen in srčni infarkt, možganska kap, ateroskleroza) ter številne druge bolezni, med drugim sladkorno bolezen, revmatoidni artritis, bolezni oči, katerih posledica je lahko slepota, motnje erekcije, motnje imunskega sistema, nizko kostno gostoto pri ženskah in zlome kolka, parodontalno bolezen idr. Kadilci so bolj dovzetni za določene nalezljive bolezni kot so tuberkuloza in okužbe spodnjih dihal.

STE VEDELI? Večje število pokajenih cigaret, daljše trajanje kajenja in zgodnejša starost ob začetku kajenja so povezani z višjim tveganjem za razvoj bolezni, povezanih s kajenjem. Pri kajenju cigaret s filtri ali t.i. ”lahkih” cigaret oziroma cigaret z manjšo vsebnostjo katrana in nikotina se tveganje za zdravje ne zmanjša. Tudi ustaljeno kajenje majhnega števila cigaret prinaša znatno tveganje za zdravje.

 

TUDI MNOGI NEKADILCI SO IZPOSTAVLJENI ŠKODLJIVIM SNOVEM IZ TOBAČNEGA DIMA

V prostoru, kjer kadijo kadilci, vdihavajo tobačni dim tudi vsi nekadilci, kar imenujemo pasivno kajenje ali izpostavljenost tobačnemu dimu drugih. Varne ravni izpostavljenosti tobačnemu dimu ni; kakršenkoli obseg izpostavljenosti tobačnemu dimu je škodljiv zdravju. Ob kratkotrajni izpostavljenosti se lahko pojavijo vzdraženost oči, nosu in grla, glavobol in slabost, ob dolgotrajni in ponavljajoči se izpostavljenosti pa resne in nevarne posledice za zdravje, podobne škodljivim učinkom kajenja pri kadilcih. Pasivno kajenje pri odraslih povzroča pljučni rak, koronarno srčno bolezen, astmo in poslabšanje astme, povezano pa je tudi z rakom grla, rakom žrela, z rakom dojke pri mlajših, predvsem ženskah pred menopavzo, rakom materničnega vratu, Možgansko kapjo, s kronično obstruktivno pljučno boleznijo, kašljem, izkašljevanjem sluzi in drugimi znaki s strani dihal, z upadom pljučnih funkcij. V Sloveniji pasivno kadi skoraj desetina nekadilcev, starih 15 let in več. V gospodinjstvih z mladoletnimi otroki pasivno kadi 93.500 mladoletnih oseb.

 

V SLOVENIJI KADI VSAK ČETRTI ODRASLI PREBIVALEC

Delež kadilcev je višji med moškimi kot ženskami. S kajenjem pričnejo v glavnem mladoletni. Približno dve tretjini prebivalcev v starosti, ki so kadarkoli v življenju kadili, je prvič kadilo že pred polnoletnostjo, 95% vseh pri 21. letih ali manj in 99 % pri 25. letih ali manj.

 

KAJENJE TOBAKA POVZROČA ŠTEVILNE VRSTE RAKA

 To so pljučni rak in rak dihalnih poti, rak ustne votline, glasilk, žrela, požiralnika, želodca, debelega črevesa in danke, trebušne slinavke, jeter, ledvic, sečnega mehurja, sečevodov, materničnega vratu, jajčnikov in akutna mieloična levkemija. Potrjena je tudi povezava med pasivnim kajenjem in pljučnim rakom. Skupno lahko kajenju pripišemo več kot tretjino (35 %) omenjenih vrst raka. Kajenju pripisujemo več kot 80 % raka pljuč in raka grla, med 20 in 50 % rakov spodnjih sečil, žrela, požiralnika, ustne votline, jeter in želodca, ter 20 % ali manj ostalih vrst raka.

 Kako se razvijejo različne vrste raka, povezane s kajenjem tobaka?

Že kmalu po tem, ko kadilec vdahne tobačni dim, kemične snovi iz tobačnega dima dosežejo pljuča, preidejo v krvni obtok in potujejo do vseh organov telesa. Nadaljevanje kajenja vedno znova izpostavlja telo škodljivim kemičnim snovem, zato ni možno, da bi si tkiva opomogla. Tudi posamezna cigareta vsake toliko časa škoduje. Kemične snovi iz tobačnega dima privedejo do okvar dednega materiala (DNA).  Celice se lahko začnejo nenadzorovano razmnoževati in zrastejo v tumor. Običajno imunski sistem ščiti posameznika pred razvojem raka, tako da proizvaja posebne snovi, ki pobijajo rakave celice. Kemične snovi v tobačnem dimu pa to sposobnost imunskega sistema oslabijo in celice, ki se začnejo nenadzorovano razmnoževati, niso onemogočene. Kemične snovi iz tobačnega dima tudi spodbujajo rast že obstoječih tumorjev in lahko zmanjšujejo učinke zdravljenja.

V Sloveniji povprečno letno zboli za rakom okoli 14.300 prebivalcev, od teh zaradi kajenja preko 2000. Med njimi je največje število bolnikov s pljučnim rakom.

V Sloveniji vsako leto zboli za pljučnim rakom nekaj manj kot 1.400 prebivalcev, med njimi sta dve tretjini moških in ena tretjina žensk. Med vsemi raki je rak pljuč po pojavnosti pri moških na 3. in pri ženskah na 4. mestu in predstavlja okoli 14 % vseh rakov pri moških in okoli 9 % vseh rakov pri ženskah.

Preživetje bolnikov s pljučnim rakom je nizko, pet let po diagnozi jih še živi nekaj več kot desetina. Pljučni rak je najpogostejši vzrok smrti med raki. Med smrti zaradi vseh vrst raka je smrti zaradi pljučnega raka 23 % med moškimi in 14 % med ženskami. Vsako leto zaradi pljučnega raka v Sloveniji umre skoraj 1.200 prebivalcev.

Strokovnjaki združeni pod okriljem Mednarodne agencije za raziskovanje raka so oblikovali Evropski kodeks proti raku, ki vsebuje dvanajst nasvetov za zmanjšanje obolevnosti in umrljivosti zaradi raka. Med njimi se prva dva nasveta nanašata na kajenje. Kodeks je dostopen TUKAJ