Celostna rehabilitacija

V Sloveniji danes živi že več kot 121.000 oseb z diagnozo raka. Zdravljenje raka povzroča onkološkim bolnikom različne psihične in somatske posledice.

Celostna rehabilitacija so aktivni postopki, s katerimi onkološkim bolnikom omogočimo najboljše telesno, duševno in socialno funkcioniranje (delovanje) od diagnoze dalje. Celostna rehabilitacija mora zajemati medicinsko, psihološko, socialno in poklicno rehabilitacijo. Postopki celostne rehabilitacije omogočajo zgodnejše prepoznavanje posledic, tako somatskih kot psihičnih, ki jih povzroča bolezen ali zdravljenje raka.

Smiselna je čim hitrejša obravnava znotraj vzpostavljene mreže izvajalcev. Dobrobit tako organizirane individualizirane celostne rehabilitacije so boljša kakovost življenja bolnikov od postavitve diagnoze dalje, manj zapletov med onkološkim zdravljenjem in s tem boljša kakovost življenja bolnikov. To se pozneje zrcali v krajši odsotnosti z dela in manjši stopnji invalidnosti. Nepogrešljiv sestavni del celostne rehabilitacije je tudi vključitev specialistov medicine dela, prometa in športa že med samim zdravljenjem raka, s čimer je omogočena zgodnja poklicna rehabilitacija, ki vključuje prekvalifikacijo, dokvalifikacijo ali prilagoditev delovnega mesta, če je to potrebno glede na zdravstveno stanje bolnika.

V okviru Državnega programa obvladovanja raka je bil zasnovan koncept individualizirane celostne onkološke rehabilitacije – osrednja oseba v celostni rehabilitaciji je koordinatorka celostne rehabilitacije (diplomirana medicinska sestra) za onkološke bolnike, ki z vprašalniki preverja, s katerimi težavami se bolnice soočajo pred zdravljenjem, med njim in po njem. Koordinatorka celostne rehabilitacije v pogovoru z bolniki opravlja nenadomestljivo delo podpore in opore med težko preizkušnjo, ki jih čaka. Bolnikom tudi svetuje, jim ponudi informativno tiskano in e-gradivo za opolnomočenje glede najpogostejših težav. Sodeluje tudi z bolnikovim lečečim onkologom, izvajalci zdravstvenih storitev v mreži in pridobiva izvide opravljenih preiskav. Pomembno vlogo ima tudi pri poučevanju zdravstvenih sodelavcev in laične javnosti.


Sledimo viziji, da bodo v prihodnje vsi onkološki bolniki deležni celostne rehabilitacije za zagotavljanje kakovostnega življenja.

 


Pilotna raziskava OREH

 

Pilotna raziskava OREH (O – onkološka, REH – rehabilitacija) je potekala na Onkološkem inštitutu Ljubljana od leta 2019 do 2022 na osnovi smernic in klinične poti za bolnice z rakom dojk, ki jih je pripravila multidisciplinarna delovna skupina za celostno rehabilitacijo v okviru DPOR. Namen raziskave je bil razvoj in testiranje novega sistema celostne rehabilitacije za onkološke bolnike v Sloveniji ter njihova poznejša posplošitev na druge skupine onkoloških bolnikov.

V raziskavo je bilo vključenih 600 bolnic, od tega 299 v interventno skupino in 301 v kontrolno skupino. Bolnice v interventni skupini so bile deležne individualizirane celostne onkološke rehabilitacije, bolnice v kontrolni skupini pa dosedanje standardne rehabilitacije. Z uvedbo individualizirane celostne rehabilitacije za 299 bolnic z rakom dojk, ki so bile deležne zdravstvenih storitev po v raziskavi OREH razviti klinični poti, je bilo dokazano, da je uvedba v prakso tako zamišljene celostne rehabilitacije možna, učinkovita in stroškovno sprejemljiva.

Vodja raziskave OREH prof. dr. Nikola Bešić, dr. med., je o rezultatih raziskave povedal: »Na podlagi statistične analize podatkov o težavah bolnic iz kontrolne in interventne skupine smo pokazali, da je individualizirana celostna onkološka rehabilitacija za bolnice zelo koristna, saj izboljša kakovost življenja, zmanjša težave bolnic z rakom dojk in neželene učinke zdravljenja. Z analizo podatkov bolniških odsotnosti in invalidskih upokojitev smo pokazali tudi, da celostna rehabilitacija skrajšuje bolniško odsotnost (v povprečju za 50 dni), povečuje delovno zmožnost in zmanjša invalidsko upokojevanje bolnic.«

 

Spletno mesto raziskave OREH s pomembnimi publikacijami je na voljo na povezavi tukaj.

 

 


Program OREH se na Onkološkem inštitutu Ljubljana nadaljuje ter bo v celostno onkološko rehabilitacijo pilotno vključil bolnike z rakom debelega črevesa in danke, ki bo trajal do septembra 2024.

V okviru Pilotne raziskave o individualizirani celostni rehabilitaciji bolnikov z rakom debelega črevesa in danke je načrtovan razvoj storitev individualizirane celostne rehabilitacije za bolnike s tem rakom.