Prvi ponedeljek v marcu tradicionalno, letos že 35. zaporedoma, obeležujemo Teden boja proti raku, ki ga organizira Zveza slovenskih društev za boj proti raku v sodelovanju z Onkološkim inštitutom Ljubljana. Letošnji teden poteka pod geslom »Evropski kodeks=manj raka«, s čimer organizatorji poudarjajo, da je za uspešno obvladovanje raka treba upoštevati prav vsa priporočila Evropskega kodeksa proti raku, ne le tista, ki opozarjajo na zdrav življenjski slog.
Upoštevanje priporočil Kodeksa bi lahko breme raka zmanjšalo za 30–50 %. Če vemo, da vsako leto v Sloveniji zboli več kot 14 tisoč ljudi, nekaj več kot šest tisoč pa jih umre, je omenjeni odstotek vsekakor pomemben. Tudi zato, ker je rak pretežno bolezen starejših ljudi, naša družba pa se izrazito stara, kar pomeni, da v bodoče število novo zbolelih ne bo upadalo, temveč nasprotno.
Za zmanjšanje pojavnosti raka lahko veliko naredimo sami prav z upoštevanjem vseh priporočil Evropskega kodeksa proti raku, torej tako tista, ki spodbujajo zdrav življenjski slog, kot ostala, kjer je, kot poudarja dr. Maja Primic Žakelj, predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku, pomembno zlasti izogibanje soncu, rakotvornim snovem na delovnem mestu in v bivalnem okolju, čim daljše dojenje in izogibanje hormonskemu nadomestnemu zdravljenju za ženske v menopavzi, cepljenje proti hepatitisu B in humanim papiloma virusom (HPV) ter udeležba v presejalnih programih.
Cilj Zveze in vseh drugih, ki se ukvarjajo s problematiko raka, je, da nihče ne bi zbolel za to boleznijo, vsekakor pa delujejo v smeri, da bi čim več raka preprečili oziroma tiste, ki jih ne moremo preprečiti, odkrivali v čim zgodnejših stadijih, ko je zdravljenje lažje, krajše in cenejše. Te cilje je v veliki meri možno dosegati s presejalnimi programi. V Sloveniji imamo tri, in sicer Zora za zgodnje odkrivanje rakavih sprememb materničnega vratu, Dora za zgodnje odkrivanje rakavih sprememb na dojkah in Svit za odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb na debelem črevesu in danki. Kot pravi prof. dr. Branko Zakotnik, koordinator DPOR , zadnji podatki kažejo pomemben pozitiven vpliv omenjenih presejalnih programov za raka na uspešno zmanjševanje obolevnosti in povečanje preživetja oziroma zmanjšanja umrljivosti. »Obolevnost za rakom materničnega vratu se je zmanjšala za 61 odstotkov (skoraj 130 primerov letno manj) in za rakom debelega črevesa in danke za 20 odstotkov (skoraj 400 primerov manj letno). S Svitom smo preprečili smrt okoli 1.500 ljudem. Osebe, katerim so raka odkrili v presejalnih programih Dora, Zora in Svit, umirajo 4-krat manj pogosto kot enako stare osebe, ki jim je bil rak odkrit izven presejalnih programov.« Prof. dr. Zakotnik je ob tem izpostavil tudi dve področji, ki v aktualnem obdobju DPOR predstavljata ključna izziva, in sicer paliativno oskrbo bolnikov ter celostno rehabilitacijo. Poudaril je, da vse več bolnikom raka danes lahko pozdravijo ali uspešno zazdravijo, kar pomeni, da je treba za te bolnike ustrezno poskrbeti in jih spodbujati, da se bodo čim prej in čim lažje vrnili v običajno življenje in tudi nazaj na delovno mesto. Vse več je tudi poudarka ne le na podaljšanju preživetja, temveč tudi na kakovosti življenja bolnikov z rakom. V pripravi in pred začetkom je pilotni projekt uvajanja celostne rehabilitacije bolnic z rakom dojk.
Na področju paliativne oskrbe je ena ključnih težav med drugim tudi to, kot pravi prof. Zakotnik, da naš sistem ne omogoča posebne specializacije iz paliativne medicine.
Izr. prof. dr. Viljem Kovač, strokovni direktor OI, je ob tem povedal, da »Onkološki inštitut kot celostni center sodeluje z ostalimi institucijami v Sloveniji pri prizadevanjih, da zmanjšamo zbolevnost za rakom, omogočimo zgodnjo diagnostiko, bolnikom ponudimo najbolj učinkovito zdravljenje in z njihovim sledenjem omogočimo tudi t.i. terciarno preventivo. Zmanjšanje pogostnosti kajenja je pri moških v zadnjih nekaj letih ustavilo naraščanje zbolevnosti za pljučnim rakom; 5-letno preživetje smo pri moških v desetih letih povečali z 10,8 na 14,6 %, pri ženskah pa s 13,1 na 20,8 %.« Pogostost kajenja pri ženskah se ne zmanjšuje in pri njih zbolevnost za pljučnim rakom še vedno narašča. Na lestvici najpogostejših rakov v Sloveniji pri ženskah po zbolevnosti zaseda tretje mesto, po umrljivosti pa drugo mesto. »Izziv, kako ustvariti nekadilsko kulturo, je še vedno velik,« je poudaril prof. Kovač.
Evropski kodeks proti raku je tudi osrednja tema tri-letnega projekta z naslovom »Priporočila proti raku naj ne obvisijo v zraku«, ki ga Zveza slovenskih društev za boj proti raku skupaj z regijskimi društvi in Onkološkim inštitutom Ljubljana ob finančni podpori Ministrstva za zdravje izvaja v letih 2017–2019.
Podporo Tednu je izrekla tudi generalna direktorica Direktorata za javno zdravje Mojca Gobec. Na Ministrstvu za zdravje pozdravljajo vsako priložnost, ko lahko v širši javnosti, skupaj s strokovnjaki in predstavniki nevladnih organizacij govorimo o priporočilih, s katerimi preprečujemo raka in so zbrana v Evropskem kodeksu proti raku. Preprečevanje in zgodnje odkrivanje rakavih bolezni je namreč predpogoj za dobro obvladovanje raka na nacionalni ravni, še posebej zaradi staranja prebivalstva, ki je poglavitni vzrok za vse pogostejše obolevanje. Zora, Dora in Svit so uspešni preventivni presejalni programi, ki nam jih marsikatere evropske države, ki nimajo vzpostavljenih tovrstnih programov, zavidajo. Programi so učinkoviti, visoko kakovostni in dostopni vsem, in so rešili že marsikatero življenje, ali vsaj izboljšali kakovost življenja bolnikov. Kažejo merljive rezultate, tako v številu odkritih predrakavih in rakavih sprememb kot tudi v zmanjšanju umrljivosti. “Pri osveščanju in motiviranju prebivalstva smo močnejši in uspešnejši, če smo povezani in delujemo s skupnimi cilji: država, stroka, nevladne organizacije in bolniki,” poudarja Gobčeva.