V okviru projekta skupnega ukrepanja o inovativnem partnerstvu za boj proti raku (iPAAC JA) so se v petek, 31. maja 2019, na Območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Ljubljana srečali deležniki na področju obvladovanja raka: predstavniki podpornih organizacij bolnikov, predstavnica Ministrstva za zdravje, predstavniki Onkološkega inštituta Ljubljana in predstavniki sorodnih projektov skupnega ukrepanja. Pregledali so izhodišča projekta ter načrte za udejanjanje ključnih rezultatov in izsledkov projekta skupnega ukrepanja.
Doc. dr. Tit Albreht iz NIJZ, znanstveni koordinator projekta skupnega ukrepanja iPAAC, je najprej predstavil skupni ukrep iPAAC kot triletni obsežen vseevropski projekt, ki združuje 44 partnerskih institucij iz 24 evropskih držav in je sofinanciran s strani Evropske Unije v okviru tretjega zdravstvenega programa (2014–2020).
Vlogo Onkološkega Inštituta Ljubljana (OIL) v projektu skupnega ukrepa iPAAC so povzele dr. Urška Ivanuš, izr. prof. dr. Vesna Zadnik in doc. dr. Mateja Krajc. Predstavnice OIL so izpostavile izzive na področju zdravstvene oskrbe onkoloških bolnikov, ki jih v okviru projekta nagovarjajo z raziskovanjem področij genomike, neenakosti in delovanjem registrov raka.
Zbrane udeležence je nagovoril tudi belgijski strokovnjak za filozofijo in etiko medicine, prof. dr. Ignaas Devisch. V svojem predavanju je opisal, kako se pomen solidarnosti kot osnove za zdravstvene sisteme spreminja glede na družbene okoliščine. Izpostavil je tudi pravico do pozabe (bolezni in zdravljenja), ki je za bolnike po zaključenem zdravljenju še kako pomembna, saj jih bo s tem postavila v enakopraven položaj z drugimi državljani tako pri zavarovanju kot pri najemanju kreditov, denimo.
Prof. dr. Branko Zakotnik, koordinator Državnega programa za obvladovanje raka (DPOR) je predstavil področje obvladovanja raka v Sloveniji z načrtovanjem državnih programov in izpostavil glavne izzive, s katerimi se soočamo v Sloveniji. Kot največje uspehe DPOR je izpostavil vse tri presejalne programe, ki so uspešni tudi širše, v evropskem in svetovnem merilu, medtem ko največji izzivi ostajajo celostna rehabilitacija bolnikov, paliativna oskrba in zgodnja prepoznava nekaterih rakov, denimo pljučnega in raka trebušne slinavke.
Srečanje se je zaključilo z diskusijo udeležencev o možnem sodelovanju pri implementaciji rezultatov skupnega ukrepanja in skupnem delovanju v dobro bolnikov.