Konec januarja je bila v Državnem zboru 2. Seja pododbora za spremljanje rakavih obolenj, ki so se je udeležili predstavniki Onkološkega inštituta Ljubljana, UKC Maribor, Ministrstva za zdravje, NIJZ, ZZZS ter združenj onkoloških bolnikov. Kot je uvodoma dejala Iva Dimc iz poslanske skupine NSi, ki je sejo sklicala in vodila, je bil povod zanjo dejstvo, da rak v Sloveniji postaja eden največjih javnozdravstvenih problemov, projekcije pa kažejo, da bo zaradi starajoče se populacije stanje še bolj pereče, saj bo bolnikov vse več. V prihodnjih desetletjih bo glede na trende zbolel vsak drugi deček in vsaka tretja deklica, rojena po 2010. Tudi zato so se v DZ odločili, da se tudi politika aktivno vključi v izboljševanje stanja na področju raka.
Na sejo je bil vabljen nacionalni koordinator DPOR prof. dr. Branko Zakotnik, ki je v svoji prezentaciji predstavil desetletno delovanje DPOR, epidemiološko sliko posameznih najpogostejših rakov, področja, kjer dosegamo dobre uspehe, denimo presejalne programe, ter področja, kjer ostaja še nekaj izzivov, denimo celostna rehabilitacija in paliativna oskrba. Prof. Zakotnik je pozdravil pobudo DZ za ustanovitev pododbora za raka, saj podobno telo (Members of Parliament Against Cancer) že več let deluje tudi na ravni EU. Rak je problem vse Evrope, zato je politična podpora ne le dobrodošla, temveč nujna, kar se nenazadnje že udejanja, saj je v EU na vrhu prioritet tudi v novem mandatu.
Na seji je zbrane nagovoril tudi doc. dr. Tit Albreht z NIJZ, ki je izpostavil dobro sodelovanje z DPOR in povedal, da NIJZ na področju raka deluje v več vlogah. Zadolžen je za promocijo zdravja, predvsem na področju preprečevanja kajenja, pod njihovim okriljem je tudi presejalni program Svit. Povedal je še, da je rak danes kronična bolezen, ki pa zaradi agresivnega zdravljenja pušča določene okvare in pozne posledice zdravljenja, zato je celostna rehabilitacija zelo pomembna. Ker tudi pri nas že beležimo več kot 60-odstotno 5-letno preživetje bolnikov, zdaj vse bolj v ospredje prihaja tudi kakovost preživetja. Izpostavil je tudi pobudo, ki sta jo sprožili Francija in Belgija, pred kratkim pa uveljavila tudi Nizozemska. To je pravica ozdravljenih bolnikov z rakom do pozabe, kar pomeni, da po desetih letih od zdravljenja bolniki lahko rečejo, da nimajo več raka, za otroke pa je ta meja pet let. To je zelo pomembno zlasti pri življenjskih zavarovanjih in najemanjih kreditov, kjer so zaradi bolezni, tudi če je od nje minilo že več let, ozdravljeni bolniki z rakom v zelo težkem in neenakopravnem položaju z ljudmi, ki niso nikoli zboleli za rakom. Evropska komisija bo zdaj k enakemu ukrepu pozvala tudi druge države.
Na seji sta spregovorili tudi Kristina Modic in Tanja Španić kot predstavnici bolnikov z rakom ter pohvalili zelo kakovosten nivo obravnave raka v Sloveniji in dober dostop do zdravil in zdravljenja, izrazili pa skrb o tem, kako bomo to lahko zagotavljali tudi v prihodnje, saj prihaja vse več zdravil, ki so zelo učinkovita, omogočajo posamezniku prilagojeno zdravljenje, a so zelo draga. Poleg tega sta izpostavili tudi problem celostne rehabilitacije bolnikov, ki trenutno še ni urejena sistemsko, a bi morala biti, zato to vrzel zapolnjujejo društva bolnikov.