Zgodnje odkrivanje in presejanje

Onkologija je v zadnjih desetih letih zabeležila izreden napredek tako pri diagnostiki kot tudi v vseh oblikah zdravljenja. Rak je v mnogih primerih že postal kronična bolezen, preživetje se je pri številnih oblikah raka zelo podaljšalo. Kljub temu pa še vedno velja, da je raka najbolje odkrivati v čim zgodnejših stadijih, ko je bolezen omejena na posamezen organ in se še ni preselila v bezgavke ali oddaljene organe in tkiva. Bolezen, odkrita v zgodnjih stadijih, je v visokem odstotku ozdravljiva, zdravljenje je  krajše in za bolnika lažje, kakovost življenja je višja, zdravstvena oskrba pa cenejša. Ena najboljših metod za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb so tako imenovani presejalni programi. To so programi, s katerimi v na videz zdravi populaciji ciljano iščemo ljudi, ki imajo raka ali spremembe, ki bi se brez posredovanja sčasoma zagotovo spremenile v raka.

V Sloveniji imamo vse tri strokovno utemeljene presejalne programe, s katerimi odkrivamo raka dojk (program DORA), raka materničnega vratu (program ZORA) in raka debelega črevesa in danke (program SVIT). S presejalnimi programi želimo zmanjšati umrljivost, znižati število na novo zbolelih ljudi in odkrivati raka v zgodnejših stadijih, kar posledično izboljša kakovost bolnikovega življenja. Vsem trem presejalnim programom je skupno, da so v program osebno povabljeni vsi ljudje določene starostne skupine, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji. Udeležba v programih je brezplačna. Presejalni programi so z vidika javnega zdravja učinkoviti, če je udeležba vanje vsaj 70-odstotna. Zato je zelo pomembno, da se vabilu odzove vsak, ki ga prejme. Pričakovane rezultate začnejo kazati šele več let po uvedbi.

ZORA

Program organiziranega presejanja za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu

 

Rak materničnega vratu je med raki izjema, saj poznamo kar dva izjemno uspešna javnozdravstvena preventivna ukrepa, s katerima tega raka zelo uspešno preprečujemo – pravočasno odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu v okviru organiziranega presejanja navidezno zdravih žensk in cepljenje deklic proti okužbi s človeškimi papilomavirusi (angl. human papillomavirus, HPV) po nacionalnem programu cepljenja.

Po uvedbi državnega presejalnega programa ZORA leta 2003 se je incidenca raka materničnega vratu v Sloveniji skoraj prepolovila. To je posledica visoke udeležbe žensk v programu ZORA in visoke kakovosti storitev na vseh ravneh programa. Precepljenost proti HPV je v Sloveniji še vedno premajhna, zato ne izkoriščamo vseh zdravstvenih koristi, ki jih cepljenje omogoča. Deklice, ki bodo cepljene proti HPV in se bodo kasneje redno udeleževale programa ZORA, bodo imele izjemno majhno tveganje, da bodo kadarkoli zbolele z rakom materničnega vratu.

DORA

Program organiziranega presejanja za zgodnje odkrivanje raka dojk

 

Program DORA slovenskim ženskam v starosti med 50. in 69. letom zagotavlja enakopraven dostop do zgodnjega odkrivanja in hitre obravnave raka dojk, ki je najpogostejši rak pri ženskah.

Program DORA je centralizirano voden in organiziran populacijski program. Po celotni Sloveniji deluje enotno in po visokih evropskih smernicah kakovosti. Cilj  programa je za 25 do 30 % zmanjšati umrljivost za rakom dojk pri ženskah med 50. in 69. letom.

SVIT

Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki

 

Rak debelega črevesa in danke je drugi najpogostejši rak, če štejemo moške in ženske skupaj. Vsako leto na novo zboli več kot 1400 oseb. Po preživetju zaradi raka debelega črevesa in danke Slovenija zaostaja za državami EU, se pa je razkorak v zadnjih 5 letih zmanjšal.

 

Od 2009 se pri nas na državnem nivoju izvaja Program SVIT, ki ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje, vanj pa so vsako drugo leto vabljeni vsi prebivalci s stalnim prebivališčem v Sloveniji, stari od 50 do 74 let. Program temelji na laboratorijskem testu oziroma pregledu dveh vzorcev blata. Vsi z negativnim rezultatom so ponovno vabljeni čez dve leti, ljudje s pozitivnim rezultatom pa gredo na endoskopski pregled debelega črevesa in danke, ki mu rečemo kolonoskopija. Ta omogoča tudi sočasen odvzem vzorca sumljivega tkiva.