Breme raka v Sloveniji – leto 2015

Vsi podatki o bremenu raka so dosegljivi na www.slora.si

Osnovni podatki o raku v Sloveniji 2014

INCIDENCA (letno število novih primerov raka).
UMRLJIVOST (število umrlih zaradi raka na leto).
PREVALENCA (število živih oseb, ki so kadarkoli zboleli zaradi raka)

Ker se slovensko prebivalstvo stara, je samo zaradi čedalje večjega deleža starejših pričakovati, da se bo število novih primerov raka še večalo. Ocenjujemo, da je bilo leta 2017 že 981 novih bolnikov.

  • V splošnem se groba incidenčna in umrljivostna stopnja raka večata. 
  • Groba incidenčna stopnja se je v zadnjih dvajsetih letih skoraj podvojila, v zadnjem desetletju se veča za 2,1 % povprečno letno (2,6 % pri moških in 1,6 % pri ženskah) (Slika 4). Groba umrljivostna stopnja se veča za 1,2 % povprečno letno pri obeh spolih (Slika 4).
  • Več kot polovica tega povečanja gre pripisati staranju prebivalstva, saj ima z daljšo življenjsko dobo tudi več ljudi možnost dočakati to Starostno standardizirana, kumulativna incidenčna stopnja kaže, da se tveganje raka veča počasneje (Slika 5). Spodbudno pa je, da se umrljivost zaradi raka (če ne upoštevamo staranja) manjša, predvsem od sredine devetdesetih let, kar kaže na večjo uspešnost zdravljenja (Slika 5).

Najpogostejši raki:

  • Rak ni ena sama bolezen, temveč več sto različnih. Te lahko vzniknejo v vseh tkivih in organih človeškega organizma. Razlikujejo se po pogostosti, zdravljenju in izidu, imajo pa tudi različne bolj ali manj znane nevarnostne dejavnike.
  • Pet najpogostejših vrst raka pri nas – kožni (brez melanoma), prostate, raki debelega črevesa in danke, dojke in pljuč obsegajo skoraj 60 % vseh novih primerov rakavih bolezni (Slika 6).
  • Najpogostejši raki so povezani z nezdravim življenjskim slogom, čezmernim sončenjem, nepravilno prehrano, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač. Ogroženost z njimi je treba zmanjšati z ukrepi primarne preventive.
  • Pri moških je bil z 19 % vseh rakov na prvem mestu rak prostate, sledili so mu kožni rak (brez melanoma), pljučni rak in rak debelega črevesa in danke (Slika 6). Pri ženskah dobro petino vseh rakov zavzemajo raki dojke, sledijo mu nemelanomski kožni rak, rak debelega črevesa in danke ter pljučni rak.

Redki raki:

  • Poseben izziv državam so redke rakave bolezni (opredeljene kot tiste, ki jih je letno manj kot 6 novih primerov na 100.000 prebivalcev).

  • Skupaj so redki raki v Sloveniji v deset-letnem obdobju 2004–2013 predstavljali kar 23 % od vseh novo ugotovljenih primerov raka – letno je za njimi zbolelo okrog 2.880 bolnikov (142/100.000).

  • Za redke rake je značilno, da se v primerjavi s pogostejšimi večkrat pojavljajo pri otrocih in
    mladostnikih (Slika 5).

  • Kot pri vseh redkih boleznih so tudi pri redkih rakih težave podobne: pozno in težko jih diagnosticirajo, njihov nastanek in možnosti zdravljenja so slabo raziskani ali pa najustreznejše zdravljenje ni dostopno. Da bi uspešno obvladovali redke rake je pomembno, da breme teh bolezni natančno spremljamo, ter da vse države sprejmejo smernice in določijo referenčne centre za diagnostiko in zdravljenje teh bolnikov.

Preživetje

Petletno čisto preživetje moških bolnikov s katerokoli vrsto raka razen nemelanomskega kožnega, ki so zboleli v obdobju 2010–2014, je bilo že 55,0-odstotno, žensk pa 59,0-odstotno in se z leti veča.

Osnovni podatki o raku v Sloveniji 2015

INCIDENCA (letno število novih primerov raka).
UMRLJIVOST (število umrlih zaradi raka na leto).
PREVALENCA (število živih oseb, ki so kadarkoli zboleli zaradi raka)

Ker se slovensko prebivalstvo stara, je samo zaradi čedalje večjega deleža starejših pričakovati, da se bo število novih primerov raka še večalo. Ocenjujemo, da je bilo leta 2018 že 15.301 novih bolnikov.

 

Slika 1: Breme raka, Slovenija 2015

 

 

 

 

 

 

Slika 2: Število novih primerov vseh rakov po starosti, Slovenija 2015.

  • V splošnem se groba incidenčna in umrljivostna stopnja raka večata. 
  • Groba incidenčna stopnja se je v zadnjih dvajsetih letih skoraj podvojila, v zadnjem desetletju se veča za 1 % povprečno letno (2,4 % pri moških in 1,6 % pri ženskah) (Slika 3). Groba umrljivostna stopnja se veča za 1,0 % povprečno letno pri moških in 1,1 % letno pri ženskah (Slika 3).
  • Več kot polovica tega povečanja gre pripisati staranju prebivalstva, saj ima z daljšo življenjsko dobo tudi več ljudi možnost dočakati to. Starostno standardizirana, kumulativna incidenčna stopnja kaže, da se tveganje raka veča počasneje (Slika 4). Spodbudno pa je, da se umrljivost zaradi raka (če ne upoštevamo staranja) manjša, predvsem od sredine devetdesetih let, kar kaže na večjo uspešnost zdravljenja (Slika 4).

 

Slika 3: Groba letna incidenčna in umrljivostna stopnja vseh rakov po spolu s povprečno letno spremembo za zadnjih 10 let, Slovenija 1950−2015.

 

Slika 4: Kumulativna incidenčna in umrljivostna stopnja vseh rakov po spolu s povprečno letno spremembo v zadnjih 10 letih, Slovenija 1950−2015.

Najpogostejši raki:

  • Rak ni ena sama bolezen, temveč več sto različnih. Te lahko vzniknejo v vseh tkivih in organih človeškega organizma. Razlikujejo se po pogostosti, zdravljenju in izidu, imajo pa tudi različne bolj ali manj znane nevarnostne dejavnike.
  • Pet najpogostejših vrst raka pri nas – kožni (brez melanoma), prostate, raki debelega črevesa in danke, dojke in pljuč obsegajo skoraj 60 % vseh novih primerov rakavih bolezni (Slika 5).
  • Najpogostejši raki so povezani z nezdravim življenjskim slogom, čezmernim sončenjem, nepravilno prehrano, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač. Ogroženost z njimi je treba zmanjšati z ukrepi primarne preventive.
  • Pri moških je bil z 20 % vseh rakov na prvem mestu rak prostate, sledili so mu kožni rak (brez melanoma), pljučni rak in rak debelega črevesa in danke (Slika 5). Pri ženskah dobro petino vseh rakov zavzemajo raki dojke, sledijo mu nemelanomski kožni rak, rak debelega črevesa in danke ter pljučni rak.

 

 

 

Slika 5: Najpogostejše lokacije raka in njihov delež po spolu, Slovenija 2015.

Slika 6: Odstotni delež redkih, pogostih in nerazvrščenih rakov po starostnih skupinah, Slovenija 2004−2013.

Redki raki:

  • Poseben izziv državam so redke rakave bolezni (opredeljene kot tiste, ki jih je letno manj kot 6 novih primerov na 100.000 prebivalcev).
  • Skupaj so redki raki v Sloveniji v deset-letnem obdobju 2004–2013 predstavljali kar 23 % od vseh novo ugotovljenih primerov raka – letno je za njimi zbolelo okrog 2.880 bolnikov (142/100.000).
  • Za redke rake je značilno, da se v primerjavi s pogostejšimi večkrat pojavljajo pri otrocih in
    mladostnikih (Slika 6).
  • Kot pri vseh redkih boleznih so tudi pri redkih rakih težave podobne: pozno in težko jih diagnosticirajo, njihov nastanek in možnosti zdravljenja so slabo raziskani ali pa najustreznejše zdravljenje ni dostopno. Da bi uspešno obvladovali redke rake je pomembno, da breme teh bolezni natančno spremljamo, ter da vse države sprejmejo smernice in določijo referenčne centre za diagnostiko in zdravljenje teh bolnikov.

Preživetje

Petletno čisto preživetje moških bolnikov s katerokoli vrsto raka razen nemelanomskega kožnega, ki so zboleli v obdobju 2011–2015, je bilo že 55,5-odstotno, žensk pa 59,2-odstotno in se z leti veča (Slika 7).

 

 

 

Slika 7: Petletno čisto preživetje (s 95 % intervalom zaupanja) bolnikov, zbolelih za izbranimi raki v letih 2011–2015 in 2006-2010 po spolu.