25. do 31. maj 2019: Evropski teden proti raku

Od 25. do 31. maja teče letošnji Evropski teden proti raku. V Sloveniji ga bomo obeležili s predstavitvijo Evropskega kodeksa proti raku, ki jo organizirajo Zveza slovenskih društev za boj proti raku v sodelovanju z regijskimi društvi poti raku, Onkološkim inštitutom Ljubljana in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje.

Strokovnjaki ocenjujejo, da bi upoštevanje priporočil Kodeksa lahko zmanjšalo breme raka za 30 do 50 odstotkov, zmanjša pa se tudi nevarnost drugih kroničnih bolezni, predvsem bolezni srca in ožilja. 

Evropski kodeks proti rakuzdružuje nasvete, kako živeti, da bi kar najbolj zmanjšali individualno ogroženost z rakom ter zmanjšali obolevnost in umrljivost za to boleznijo. Kodeks poudarja pomen nekajenja, zmernega pitja alkoholnih pijač, zmernega sončenja in vzdrževanja normalne telesne teže s primerno prehrano in gibanjem. Priporoča tudi udeležbo v vseh treh presejalnih programih: DORA, ZORA in SVIT. Na novo pa priporoča cepljenje proti HPV, ženskam svetuje dojenje ter zmernost pri uporabi hormonskega nadomestnega zdravljenja za lajšanje menopavznih težav. Prav tako opozarja na redno zračenje bivalnih in delovnih prostorov, kar zmanjša morebitno večjo koncentracijo radioaktivnega radona in s tem ščiti pred nastankom pljučnega raka.

Nasvete v Kodeksu so pripravili strokovnjaki v okviru programa Evropa proti raku že leta 1986. Nova spoznanja o nevarnostnih dejavnikih raka in tudi o ukrepih za čim prejšnje odkrivanje morebitne bolezni pa so vodila do več dopolnitev Kodeksa. Četrto, zadnjo različico Kodeksa so izdelali strokovnjaki, zbrani pod okriljem Mednarodne agencije za raziskovanje raka, specializirane agencije Svetovne zdravstvene organizacije. Ocenili so, da bi upoštevanje priporočil Kodeksa lahko zmanjšalo breme raka za 30 do 50 odstotkov. Upoštevanje večino nasvetov pa ne zmanjša le grožnje raka, pač pa tudi drugih kroničnih bolezni, predvsem bolezni srca in ožilja, ki so tudi sicer najusodnejše.

Pobudnica Evropskega tedna proti raku je Zveza evropskih lig proti raku (Association of European Cancer Leagues – ECL), katerih članica je tudi Zveza slovenskih društev za boj proti raku.

Za leto 2018 je ocenjeno, da je v Sloveniji zbolelo 15.300 ljudi, 8.764 moških in 6.793 žensk. Kljub temu, da se ogroženost z rakom zmerno veča, je največja v starejših letih; od vseh rakavih bolnikov, zbolelih leta 2015, je 62 % moških in 60 % žensk zbolelo po 65. letu starosti. Ker se slovensko prebivalstvo stara, je samo zaradi vedno večjega deleža starejših pričakovati, da se bo število novih primerov raka še večalo.

Najpogostejši raki pri nas (kože, prostate, debelega črevesa in danke, pljuč in dojke), ki predstavljajo skoraj 60 odstotkov vseh rakov, so povezani z nezdravim življenjskim slogom, čezmernim sončenjem, nepravilno prehrano, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač; ogroženost z njimi je možno zmanjšati z ukrepi primarne preventive.

Presejalni programi za rake, ki jih priporoča Svet Evropske zveze (EZ) in smo jih uvedli tudi v Sloveniji, ter zgodnje odkrivanje, bodo zmanjšali umrljivost za rakom dojk, debelega črevesa in danke in rakom materničnega vratu; pri slednjih dveh bodo zmanjšali tudi zbolevnost.

Petletno čisto preživetje odraslih slovenskih bolnikov s katero koli vrsto raka (brez nemelanomskega kožnega), ki so zboleli v obdobju 2011–2015, je že večje od 57 odstotkov.

Deli naprej