Letošnji, že 33. Onkološki vikend v organizaciji Kancerološkega združenja SZD in Onkološkega Inštituta Ljubljana je gostil številne strokovne govorce, program pa je bil tesno povezan z osrednjo nacionalno onkološko ustanovo in je odprl široke teme onkološke problematike. Onkološki vikend je tudi prostor, kjer o usmeritvah onkologije v Sloveniji razpravljajo vsi, ki te usmeritve sooblikujejo, Ministrstvo za zdravje je predstavljala državna sekretarka Fortejeva.
Bolnikov z rakom je vsem svetu čedalje več, tudi v Sloveniji, kjer po podatkih Registra raka RS na leto za rakom zboli okoli 15.000 ljudi. Rak med vzroki smrti v razvitem svetu, tudi v Sloveniji, že nekaj časa nadomešča bolezni srca in ožilja na prvem mestu. Pomembno vlogo pri obvladovanju raka ima sekundarna preventiva, ki je namenjena čim prejšnjemu odkrivanju raka ali predrakavih sprememb. Zdravljenje večine rakov je uspešnejše, če so odkriti na začetni stopnji razvoja. Ključna javnozdravstvena ukrepa, ki se izvajata v okviru onkološke sekundarne preventive, sta zgodnje odkrivanje bolezni in presejanje. Slednje je kompleksen in odgovoren proces. V Sloveniji smo lahko ponosni, saj imamo vpeljane vse tri presejalne programe (DORA, ZORA in SVIT), ki jih priporočata Mednarodna agencija za raziskovanje raka pri Svetovni zdravstveni organizaciji in Evropska komisija.
Državna sekretarka je poudarila, da je odziv na presejalne programe 65 procenten, kar je nedvomno potrebno izboljšati.
O uvedbi novih presejalnih programov, se bomo v Sloveniji, kot v drugih evropskih državah, pri sistematični presoji pobud za nove organizirane presejalne programe oprli na znanstvene dokaze, mednarodna priporočila in slovenske izkušnje, delovali bomo multidisciplinarno in vključevalno je dodala Fortejeva.
Izr. prof. dr. Janez Žgajnar, dr. med., predsednik Kancerološkega združenja SZD, specialist kirurg na OI: »Letošnji Onkološki vikend je namenjen presejalnim programom v onkologiji, ki so eno najmočnejših orodij za zmanjševanje umrljivosti za nekaterimi raki. Po uspehih doslej potekajočih programov za raka dojk, raka debelega črevesa in danke ter raka materničnega vratu se v bližnji prihodnosti obetajo pomembne novosti na tem področju. Spremenili se bodo že potekajoči programi, uvedli se bodo tudi nekateri novi. Ker bo prihodnost na tem področju dinamična, uvaja Slovenija mehanizem, ki bo omogočal sprotno prilagajanje ali uvajanje novih presejalnih programov. O vsem tem poteka danes razprava med strokovnjaki in predstavniki zdravstvene politike.«
Izr. prof. dr. Irena Oblak, dr. med., strokovna direktorica OI: »Slovenija se lahko pohvali z uvedbo in uspešnim izvajanjem vseh treh evropsko priporočenih presejalnih programov za raka in ponosna sem, da k temu pomembno prispevamo zaposleni na Onkološkem inštitutu. Na OI upravljamo programa ZORO in DORO, slednjega tudi izvajamo. Naši sodelavci aktivno sodelujejo tudi pri oblikovanju strokovnih in organizacijskih podlag za morebitne nove presejalne programe, ki bi lahko v prihodnosti pomembno prispevali k obvladovanju raka v državi.«
Bolnikov z rakom je po vsem svetu čedalje več, tudi v Sloveniji, kjer po podatkih Registra raka RS na leto za rakom zboli okoli 15.000 ljudi. Rak med vzroki smrti v razvitem svetu že nekaj čas nadomešča bolezni srca in ožilja na prvem mestu, v Sloveniji je na prvem mestu med vzroki smrti pri moških, pri ženskah pa na drugem. Pomembno vlogo pri obvladovanja raka ima sekundarna preventiva, ki je namenjena čim prejšnjemu odkrivanju raka ali predrakavih sprememb – zdravljenje večine rakov je uspešnejše, če so odkriti na začetni stopnji razvoja. Ključna javnozdravstvena ukrepa, ki se izvajata v okviru onkološke sekundarne preventive, sta zgodnje odkrivanje bolezni in presejanje. Slovenija spada med redke evropske države, kjer na populacijski ravni uspešno izvajamo vse tri evropsko priporočene presejalne programe za raka – raka dojk, materničnega vratu ter debelega črevesa in danke. Uvajanje novih populacijskih organiziranih presejalnih programov za raka je kompleksen in dolgotrajen proces, za katerega je potrebna strokovna in politična podpora.
Z namenom, da Slovenija še naprej ostane ena izmed vodilnih držav v Evropi, ki svojim prebivalcem nudi vsa z dokazi podprta organizirana presejanja za rake, in s ciljem, da bomo z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem predrakavih sprememb in raka zmanjšali breme teh rakov v Sloveniji, je minister za zdravje na pobudo Državnega programa za obvladovanje raka 18. junija 2020 imenoval Državno komisijo za presejalne programe. Njena naloga je oblikovati merila, ki jih morajo izpolnjevati novi organizirani presejalni programi, hkrati pa tudi presoja o njihovi ustreznosti za uvrstitev med pravice obveznega zdravstvenega zavarovanja z vidika strokovne upravičenosti in načrta implementacije.
Dr. Urška Ivanuš, dr. med., vodja Državne komisije za presejalne programe: »Po eni strani številnim evropskim državam še ni uspelo implementirati priporočenih organiziranih presejalnih programov za raka materničnega vratu, raka dojk ter raka debelega črevesa in danke, po drugi strani dobri rezultati že implementiranih programov ob večanju bremena raka ter hitrem razvoju znanosti in tehnologije tako strokovnjakom, odločevalcem kot prebivalcem vzbujajo upanje in željo po novih tovrstnih programih. V želji čim prej priti do želenih rezultatov se v številnih evropskih državah, tudi Sloveniji, uvajajo in izvajajo priložnostna (oportunistična) presejanja. Ta za razliko od organiziranega presejanja niso strokovno in finančno upravičena ali ne dosegajo meril za zagotavljanje kakovosti, zato pogosto ne prinašajo želenih koristi, ali pa jih dosegajo na način, ki povzroča koristim nesorazmerno škodo in stroške.«