Header image alt text

DPOR

Državni program za obvladovanje raka

Spremljanje bremena raka (dodatni podatki so dosegljivi na: www.slora.si)

Dolgoročni kazalniki bremena raka v Sloveniji: incidenca, umrljivost in preživetje

Cilj dejavnosti pri obvladovanju raka je vplivati na dolgoročne kazalnike bremena raka: na zmanjšanje incidence in umrljivosti ter na povečanje preživetja bolnikov z rakom.

Pri nadaljnjem pregledu so za omenjene kazalnike uporabljene te opredelitve pojmov:

·         Incidenca in umrljivost sta absolutno število vseh na novo ugotovljenih primerov kake bolezni oziroma število vseh umrlih za to boleznijo v točno določeni skupini prebivalstva v enem koledarskem letu.

·         Groba incidenčna stopnja je število novih primerov bolezni, preračunana na 100.000 oseb opazovanega prebivalstva, groba umrljivostna stopnja pa število vseh umrlih na 100.000 oseb opazovanega prebivalstva.

·         Prevalenca je število vseh bolnikov z rakom, ki so bili živi na izbrani datum, ne glede na to, kdaj so zboleli.

·         Starostno standardizirana stopnja je teoretična incidenčna (oz. umrljivostna) stopnja, ki bi jo opazili v primeru, da je starostna sestava opazovanega prebivalstva enaka kakor v standardnem prebivalstvu.

·         Relativno preživetje je ocena preživetja bolnikov, kjer upoštevamo za vzrok smrti samo izbranega raka. Izračuna se kot razmerje med opazovanim preživetjem proučevane skupine bolnikov in preživetjem, ki ga glede na spol in starost v nekem obdobju pričakujemo v celotnem prebivalstvu, iz katerega prihajajo bolniki.

Podatke o incidenci in preživetju zbira Register raka Republike Slovenije, o umrljivosti pa Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Z incidenco in umrljivostjo merimo breme bolezni v državi ter ocenjujemo, kako nanju vplivajo vsi ukrepi za obvladovanje raka (od primarne preventive, presejanja in diagnostike do kurativnega in paliativnega zdravljenja), preživetje pa je merilo učinkovitosti zdravstvenega sistema pri obravnavi bolnikov z rakom.

Osnovni podatki o incidenci, umrljivosti in prevalenci v letu 2011 in napoved za leto 2014 (vir: Rak v Sloveniji 2011, Onkološki inštitut Ljubljana, 2015):

  • Leta 2011 je za rakom zbolelo 12.922 ljudi (629,6 na 100.000 prebivalcev), 7.162 moških in 5.760 žensk. Od rojenih leta 2011 bosta do svojega 75. leta starosti predvidoma za rakom zbolela eden od dveh moških in ena od treh žensk.
  • Leta 2011 je za rakom umrlo 5.864 Slovencev, 3.266 moških in 2.598 žensk.
  • Konec leta 2011 je med nami živelo več kot 85.000 ljudi (37.020 moških in 48.484 žensk), ki so kdajkoli zboleli za eno od rakavih bolezni (prevalenca).
  • Ogroženost z rakom je največja v poznejših letih; od vseh rakavih bolnikov je leta 2011 kar 58 % oseb zbolelo po dopolnjenem 65. letu. Pri otrocih in mladostnikih (do 20. leta) obsegajo rakave bolezni manj kot 1 % vseh primerov raka. Ker se slovensko prebivalstvo stara, je samo zaradi vedno večjega deleža starejših pričakovati, da se bo število novih primerov raka še večalo. Ocenjujemo, da je bilo leta 2014 že 14.300 novih bolnikov.
  • V zadnjem desetletnem obdobju, 2002–2011, se je pri moških starostno standardizirana incidenčna stopnja (SSS) večala za 1,3 % na leto, umrljivostna pa se je zniževala za 1,1 % na leto. Pri ženskah se je podobno incidenčna SSS večala za 0,5 % na leto, umrljivostna pa zniževala za 0,5 % na leto (sliki 1 in 2). SSS je preračunana tako, da se na grafu (sliki 1 in 2) časovni trend začne v isti točki kot groba stopnja, zaradi česar lahko razliko med krivuljama pripišemo prispevku staranja prebivalstva skozi opazovano časovno obdobje (1961–2011 v primeru incidenčnih stopenj in 1985–2011 pri umrljivostnih stopnjah).

Slika 1. Incidenčna (groba in SSS) stopnja vseh rakov po spolu, Slovenija 1961–2011 (pri starostni standardizaciji je uporabljeno slovensko prebivalstvo leta 1961).

Slika 2.Umrljivostna(groba in SSS) stopnja vseh rakov po spolu, Slovenija 1985–2011 (pri starostni standardizaciji je uporabljeno slovensko prebivalstvo leta 1985).

  • Pet najpogostejših vrst raka pri nas – kožni (brez melanoma), raki debelega črevesa in danke, prostate, pljuč in dojk – obsegajo 59 % vseh primerov rakavih bolezni. Raki teh organov so sicer povezani z nezdravim življenjskim slogom, čezmernim sončenjem, nepravilno prehrano, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač; ogroženost z njimi je treba zmanjšati z ukrepi primarne preventive.
  • Pri moških je bil z 21,5 % vseh rakov na prvem mestu rak prostate, pri ženskah pa rak dojk, ki je predstavljal dobro petino primerov vseh rakov pri ženskah (19,8 %). Pri obeh spolih so najpogostejšemu sledili kožni rak (brez melanoma), rak debelega črevesa in danke ter pljučni rak (slika 3).

Slika 3. Najpogostejša mesta raka po spolu, Slovenija 2011.

 

Neenakosti v zdravju, povezane s socialnoekonomskim stanjem v Sloveniji, se nakazujejo tudi pri zbolevanju in umiranju za rakom. Sliki 4 in 5 potrjujeta, da se v obdobju 2007–2011 kaže trend v smeri vzhod–zahod: po incidenci je raka več v osrednjih, razvitejših slovenskih regijah, umrljivost pa je večja v vzhodnih.


Slika 4. Starostno standardizirana incidenčna stopnja (SSS; svetovni standard) vseh rakov po 12 statističnih regijah in spolu, Slovenija 2007–2011.

 

 

Slika 5. Starostno standardizirana umrljivostna stopnja (SSS; svetovni standard) vseh rakov po 12 statističnih regijah in spolu, Slovenija 2007–2011.

 

Preživetje bolnikov z rakom

Podatki o preživetju vseh bolnikov so celovita ocena bremena raka v opazovani skupini prebivalstva. Zrcalijo uspešnost vseh programov onkološkega varstva, od množičnega presejanja in zgodnjega odkrivanja do zdravljenja, rehabilitacije in dolgoletnega spremljanja zdravstvenega stanja bolnikov. Relativno petletno preživetje slovenskih bolnikov z rakom se ves čas registracije te bolezni pri obeh spolih povečuje. V obdobju 1963–1967 je pet let po diagnozi preživelo 25 % moških in 42 % žensk. Čez dvajset let, v obdobju 1983–1987, je bilo preživetje pri obeh spolih za približno 5 odstotnih točk večje, v obdobju 1995–1999 pa je bilo relativno petletno preživetje pri moških že 42 %, pri ženskah pa se je povečalo na skoraj 60 %.

Petletno relativno preživetje moških bolnikov s katero koli vrsto raka razen nemelanomskega kožnega, ki so zboleli v obdobju 2007–2011, je bilo že 53 %, žensk pa 59 %; petletno relativno preživetje moških, zbolelih v letih 2002–2006, pa je bilo 46 % in žensk 59 % (slika 6).

Razliko v preživetju med spoloma pripisujemo različnim deležem posameznih rakavih bolezni glede na spol in starost. Ženske bolj zbolevajo za prognostično ugodnejšimi raki. V zadnjem obdobju je bilo več kot 80-odstotno petletno relativno preživetje pri moških z rakom mod, prostate, Hodgkinovo boleznijo, rakom ščitnice in kožnim melanomom, pri ženskah pa pri bolnicah z rakom ščitnice, Hodgkinovo boleznijo, kožnim melanomom, rakom dojk in materničnega telesa (slika 6).

Na sliki 7 prikazujemo rezultate raziskave EUROCARE-5, v kateri so primerjali preživetja v evropskih državah na podlagi podatkov o bolnikih, zbolelih v obdobju 2000–2007.

Slika 6: Petletno relativno preživetje (s 95 % intervalom zaupanja) bolnikov, zbolelih za izbranimi raki v letih 2002–2006 in 2007–2011 po spolu.

 

Slika 7: Petletno starostno standardizirano relativno preživetje (s 95 % intervalom zaupanja) odraslih bolnikov, zbolelih za izbranimi raki v letih 2000–2007, po evropskih regijah in v Sloveniji: rezultati raziskave EUROCARE-5.

 

Pogostejši raki v Sloveniji

Osnovne epidemiološke podatke o najpogostejših in vseh rakih skupaj v Sloveniji najdete na naslednji povezavi:

http://www.slora.si/osnovni-podatki-o-posameznem-raku1